VSL Sklep Cst 320/2017

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odločanja o predlogu upnika Družba za upravljanje terjatev bank d. d., Ljubljana, za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2Predlagatelj stečajnega postopka se je zoper sklep o prekinitvi pritožil. Uveljavljal je bistvene kršitve določb postopka, zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava ter naslovnemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da s postopkom odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nadaljuje in odloči o začetku stečaja, oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril, da je sodišče postopalo pravilno, pritožbenemu sodišču pa je predlagal naj sledi stališču prvostopenjskega sodišča in njegov sklep potrdi, ker je odločitev skladna z zakonskimi določbami in tudi s sodno prakso.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je predlagatelj vložil predlog za začetek stečajnega postopka 19. 8. 2015, dolžnik pa predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave 3. 4. 2017. Dolžnik ne izpodbija trditev pritožnika, da je dolžnik vložil ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka 2. 11. 2015, ter da v ugovoru ni predlagal odložitve odločanja o upnikovem predlogu, pač pa je šele na naroku za obravnavo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka 3. 4. 2017 vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

6Ker je dolžnik vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, je sodišče prve stopnje odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka prekinilo na podlagi prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče, če je upnik pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo, prekine postopek o upnikovem predlogu za začetek postopka do konca postopka prisilne poravnave. Prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 152. členu ZFPPIPP iz 4. poglavja: POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, se razlikuje od inštituta odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 237. členu ZFPPIPP iz 5. poglavja: STEČAJNI POSTOPEK. 152. člen ZFPPIPP ureja primer, v katerem je dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo, še preden mu je bil vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. 236. člen ZFPPIPP pa ureja primere, ko je dolžniku že vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa po tem trenutku vloži predlog za prisilno poravnavo in zahteva odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.

7V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZFPPIPP izdalo sklep o prekinitvi stečajnega postopka v predhodnem stečajnem postopku, ki se je začel na predlog upnika. Poleg tega pritožbeno sodišče še dodaja, da iz drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP jasno izhaja, katere določbe zakona se uporabljajo za postopek poenostavljene prisilne poravnave, med njimi pa ni prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP (primerjaj s sklepom Cst 644/2016 z dne 11. 10. 2016).

8Pravilno je stališče predlagatelja stečajnega postopka, da bi moral v konkretnem primeru dolžnik za odpravo svoje insolventnosti s postopkom poenostavljene prisilne poravnave zahtevati odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka, za kar pa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sklep, s katerim sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu, izda sodišče na zahtevo dolžnika, ki jo ta lahko poda v roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP). Petnajstdnevni rok iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP začne teči od prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka. V konkretnem primeru pa je dolžnik ta rok zamudil (predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave je podal 17 mesecev po poteku tega roka).

9Z odločitvijo o prekinitvi postopka po pravilih ZFPPIPP o postopku prisilne poravnave pa je v konkretnem primeru dejansko dolžnik dosegel odložitev odločanje o začetku stečajnega postopka mimo pravil, ki jih za odložitev določa ZFPPIPP za stečajni postopek. Pritožnik pravilno opozarja, da bi bila dolžnikova zahteva za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka zaradi vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo prepozna, če pa bi bila pravočasna in popolna, bi moralo sodišče v primeru odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka imenovati tudi upravitelja, zaradi nadzorovanja poslovanja dolžnika v obdobju odložitve odločanja (237.a člen ZFPPIPP), ki ga pa sodišče ni imenovalo. Dolžnik ne zanika, da ni podal v zakonskem roku predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zato je pravilno stališče pritožnika, da sodišče ne bi smelo izdati niti sklepa o odložitvi odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 237. člena ZFPPIPP. Odločitve iz sklepov VSL, na katere se sklicuje dolžnik v odgovoru na pritožbo, pa ne potrjujejo njegovega stališča, da ima dolžnik ne glede na pravila postopka o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kadarkoli do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka možnost, da z vložitvijo predloga poenostavljene prisilne poravnave doseže prekinitev odločanja o stečajnem postopku.

10Ker je predlagatelj uspel uveljaviti bistveno kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost sklepa o predlagateljevem predlogu (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ( 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).