VSC Sklep EPVDp 57/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v pritožbeno izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljevanju predlog za odložitev izvršitve) zavrže (I. točka izreka) ter da se storilca oprosti plačila sodne takse (II. točka izreka).

2Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Iz pritožbenih navedb izhaja, da storilec izpodbija le odločitev pod I. točko izreka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju storilčevega predloga za odložitev izvršitve temelji na ugotovitvah, da je v predmetni zadevi storilcu bilo s sklepom EPVD 387/2017 z dne 9. 5. 2017 izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je storilec vložil predlog za odložitev izvršitve in da od poteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve EPVD 1221/2014 z dne 5. 5. 2015, ki je trajala do 20. 8. 2016, še nista potekli dve leti. Ker četrti odstavek 202.d člena ZP-1 določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah glede izteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve storilcu utemeljeno zavrglo predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5Storilec v pritožbi pojasnjuje, da mu je s sklepom EPVD 1221/2014 z dne 5. 5. 2015 bila določena preizkusna doba 15 mesecev, ki naj bi trajala do 20. 8. 2016. Vendar ker je v tem času storil prekršek, za katerega mu je bilo izrečenih 5 kazenskih točk, mu je bila odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana. Nato je ponovno pridobil vozniško dovoljenje 29. 6. 2016, sodišče pa mu je s sklepom EPVD 387/2017 z dne 9. 5. 2017 sedaj izreklo prenehanje veljavnosti tudi tega vozniškega dovoljenja. Zato meni, da 3. in 4. odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa - v katerih je sodišče prve stopnje citiralo določbo četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 in ugotovilo, da od preteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve nista pretekli dve leti - veljata le za takrat veljavno vozniško dovoljenje.

6Storilec torej meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti četrtega odstavka 202.d člena ZP-1, ker preizkusna doba po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve ni potekla 20. 8. 2016, saj je ni uspešno prestal in je s storitvijo prekrška oz. najkasneje s preklicem odložitve izvršitve nehala teči ter da na kasneje pridobljeno vozniško dovoljenje, za katerega mu je v predmetnem postopku bilo izrečeno prenehanje veljavnosti, doslej ni vezana nobena odločitev o odložitvi izvršitve.

7O poteku preizkusne dobe je po jezikovnem razumevanju te besedne zveze mogoče govoriti le v primeru, če je preizkusna doba trajala do konca in ni prišlo do preklica odložitve izvršitve zaradi storitve hujšega prekrška v času trajanja preizkusne dobe, torej če je storilec preizkusno dobo "uspešno prestal". Ob jezikovni razlagi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 bi zato sicer bilo mogoče razumeti, da nov predlog za odložitev izvršitve ni dovoljen le v primeru, če je storilec preizkusno dobo po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve ?uspešno prestal?, kar pomeni, da v času trajanja preizkusne dobe ni storil hujšega prekrška. Vendar pa je poleg jezikovne razlage potrebno upoštevati tudi namensko razlago in ugotoviti, kakšen namen je imel zakonodajalec s sprejemom določenega pravila.

8Določba četrtega odstavka 202.d člena ZP-1, na kateri temelji izpodbijana odločitev, je bila v ZP-1 vnesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), ki se uporablja od 6. 11. 2016. Predlagatelj ZP-1J je v obrazložitvi k predlogu 33. člena ZP-1J¹ navedel, da "predlagani četrti odstavek predstavlja novost, saj določa omejitev t. i. "veriženja" odložitev izvršitev prenehanj veljavnosti vozniških dovoljenj in da se s predlagano določbo novega četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 kršiteljem cestnoprometnih predpisov omejuje možnost predlagati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v primeru, ko so pravico iz 202.d člena ZP-1 že izkoristili. Predlagana določba tako ne vpliva na storilce, ki jim izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še ni bila odložena; ti bodo lahko sodišču predlagali odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z 202.d členom ZP-1. V ostalih primerih pa bo sodišče ob novem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in vloženem predlogu za (ponovno) odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo ugotoviti upravičenost takega predloga. Če bo sodišče ugotovilo, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili vsaj dve leti, bo izdalo sklep, s katerim bo zavrglo (ponovno) odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne da bi ugotavljalo okoliščine iz predlaganega tretjega in osmega odstavka. Z novim četrtim odstavkom 202.d člena je predlagano obdobje, v katerem ne bo več mogoče uspešno predlagati odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in sicer dve leti od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja."

9Obrazložitev namena predlagatelja zakona (ki ga je sprejel tudi zakonodajalec kot svoj namen s tem, ko je takšen predlog sprejel), ki ga zasleduje četrti odstavek (novega) 202.d člena ZP-1 tj. preprečiti veriženje odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sicer govori le o tistih kršiteljih, ki so uspešno prestali preizkusno dobo in jim zato prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo izvršeno, zaradi storitve novih prekrškov po poteku preizkusne dobe pa jim je ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti (istega) vozniškega dovoljenja, vendar je to potrebno upoštevati tudi pri kršiteljih, ki so zaradi neuspešno prestane preizkusne dobe pridobili novo vozniško dovoljenje, nato pa pred iztekom dveh let od časa, ko naj bi potekla preizkusna doba (ali v dveh letih od časa, ko je odložitev izvršitve pravnomočno preklicana) ponovno dosegli število kazenskih točk, pri katerem se vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Če namen preprečitve veriženja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja velja za tiste storilce, ki so "uspešno prestali" preizkusno dobo in so torej vsaj v času preizkusne dobe izkazovali, da so vredni zaupanja, potem mora to toliko bolj veljati za tiste storilce, ki že v času preizkusne dobe zlorabijo zaupanje, ki jim je izkazano z ugoditvijo predlogu za odložitev.

10Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče meni, da so pritožbene navedbe, da velja 3. in 4. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa za nazaj in za takrat veljavno vozniško dovoljenje, neutemeljene in da je sodišče prve stopnje tudi v obravnavanem primeru, ko je storilec predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti (drugega) vozniškega dovoljenja, ki ga je pridobil kasneje tj. po izvršitvi prenehanja veljavnosti (prvega) vozniškega dovoljenja, ki je bila odložena s prejšnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pravilno uporabilo četrti odstavek 202.d člena ZP-1 in storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot nedovoljen) zavrglo.

11Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega dela sklepa prvostopenjskega sodišča ni zasledilo kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v skladu s 163. členom ZP-1 sklep prvostopenjskega sodišča v pritožbeno izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdilo.

12Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 v zvezi s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, k plačilu pa ga bo pozvalo sodišče prve stopnje.

¹ Objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora z dne 26. 2. 2016, EPA 1067-VII.