VSL sklep Cst 420/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče stečajni postopek končalo (1. točka izreka) in upravitelja J. M. razrešilo (2. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik M. P. in uveljavljal pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Predlagal je razveljavitev sklepa z ugotovitvijo, da je končanje stečajnega postopka preuranjeno in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču z ustreznimi napotki v ponovno odločanje.

3V odgovoru na pritožbo je upravitelj predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik oporeka izjavi upravitelja, ki jo je le-ta podal v končnem poročilu, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z zakonom. Očitek upravitelju, da ni izvedel po upniškem odboru predlaganih ukrepov z dne 5. 11. 2015, ki imajo za posledico ugotavljanje (delne) ničnosti posameznega pravnomočnega sklepa (o glavni razdelitvi in sklepa o poznejši delitvi) že sam po sebi pove, da je bilo o delitvah že pravnomočno odločeno. Da z ničnostno pritožbo, s katero je uveljavljal ničnost že pravnomočnih sklepov o glavni delitvi z dne 18. 6. 2008 in o poznejši splošni razdelitvi z dne 25. 3. 2014 upnik - pritožnik ni uspel, izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 427/2014 z dne 8. 10. 2014. Zato upravitelju ni mogoče očitati neizvedbe ukrepov, ki bi pomenili postopanje mimo navedenih pravnomočnih sklepov o delitvah.

6Da je bila Zadruga S. z.b.o. - v stečaju kot ustanoviteljica H. solidarno in neomejeno odgovorna za poravnavo obveznosti H. - v stečaju, da je bilo med upniki H. in stečajnim dolžnikom (Zadrugo S.) s tem vzpostavljen odnos zakonitega poroštva in da ne drži pritožnikovo stališče, da porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika, je pritožniku pojasnilo pritožbeno sodišče že v sklepu Cst 201/2014 z dne 15. 7. 2014, ko je obravnavalo njegovo pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi z dne 25. 3. 2014. Po drugem odstavku 1022. člena OZ namreč zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku (torej obveznosti H. - v stečaju) ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato porok upniku odgovarja za ves znesek svoje obveznosti. Drugi odstavek 1022. člena OZ torej pomeni izjemo od pravila iz 1017 člena OZ, na katerega se sklicuje pritožnik. Res je, da ima po 1028. členu OZ porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, pravico zahtevati od dolžnika, naj mu povrne, kar je zanj plačal. Toda poroštvena obveznost stečajnega dolžnika Zadruge S. je bila z delnimi poplačili upnikov H. - v stečaju realizirana prav zato, ker v stečajnem postopku nad H. upniki le-te niso bili poplačani. Ker je bil stečajni postopek nad H. zaključen že v letu 2012 in dolžnik 22. 3. 2012 že tudi izbrisan iz sodnega registra, zato upravitelj plačanih zneskov iz poroštva izvirnim upnikom H. nima od koga izterjati.

7Pritožnik upravitelju nadalje očita, da ni spoštoval pravnomočnega sklepa delitve z dne 25. 3. 2014, v katerem je ugotovljeno pri upnici S. D. preplačilo po prvi delitvi v višini 13.324,06 EUR in se zahteva, da upnica preplačani del po prvi delitvi, zmanjšan za rezervirani del plačila po drugi delitvi vrne v stečajno maso. Šlo je za znesek 9.060,25 EUR in upravitelj se je zadovoljil le z upničinim vračilom preplačila v višini 6.423,22 EUR, s čimer je oškodoval stečajno maso za 2.647,03 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je identičen očitek zoper upravitelja uveljavljal že upniški odbor v zahtevi za razrešitev upravitelja. Upravitelj je že tedaj sodišču pojasnil, da je bila navedena upnica v stečajnem postopku H. za 20.864,63 EUR poplačana manj, zato je bilo navedeni znesek potrebno v stečajnem postopku Zadruga S. upoštevati in kot osnovo za obračun delitve upoštevati znesek 264.367,93 EUR. Posledično je bila upnica v nadaljnjih delitvah upravičena do delitve v skupnem znesku 33.540,09 EUR in je prišlo do preplačila le v znesku 6.423,22 EUR, ki pa ga je upnica vrnila. Prvostopenjsko sodišče je pri presoji utemeljenosti predloga upniškega odbora za razrešitev upravitelja pojasnilo upravitelja očitno prepričalo, saj navedene očitane neskrbnosti oziroma opustitve upravitelja ni ugotovilo in upravitelju tudi ni dalo nobenih navodil v zvezi z izterjavo preostanka upničinega dolga iz preplačila. S sklepom z dne 2. 7. 2015 je namreč zahtevo upniškega odbora za razrešitev upravitelja zavrnilo, navedeni sklep pa je postal pravnomočen. Tako tudi pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede očitka upraviteljeve neaktivnosti v zvezi z izterjavo zatrjevanega preplačila.

8V zvezi z upoštevano višino dolga osnovnega dolžnika H. po prvi delitvi in po drugi zadnji delitvi ter izdanimi napotitvenimi sklepi pa skuša pritožnik s predmetno pritožbo sanirati sklepe prvostopenjskega sodišča (o delitvah stečajne mase in napotitvenih sklepih), s katerimi se ne strinja, vendar končno poročilo upravitelja (375. člen ZFPPIPP) in temu sledeč sklep o končanju stečajnega postopka (376. člen ZFPPIPP) ni namenjen ponovni presoji že pravnomočnih sklepov, izdanih v teku stečajnega postopka. Drugače povedano: posamezen izdan sklep v stečajnem postopku je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju stečajnega postopka, ker presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, ni namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku.

9Utemeljen ni niti pritožbeni očitek o privilegiranju upnika FURS z neupravičenim izplačilom 735,66 EUR večjega zneska. Upravitelj je že z vlogo z dne 31. 3. 2017 pojasnil, da plačilo terjatve temu upniku ni bilo realizirano in tej vlogi priložil tudi dopis Državnega pravobranilstva RS z obvestilom upravitelju, da upniku FURS še niso bili izplačani zneski po sklepih o poznejši splošni razdelitvi z dne 25. 3. 2014 in z dne 20. 1. 2016. Pritožbeno sodišče navedene razloge upravitelja sprejema, saj so potrjeni z dopisom Državnega pravobranilstva.

10Iz izčrpnega končnega poročila upravitelja z dne 5. 4. 2017 (v točkah 7, 23 - 32, 53, 56 in 57) izhajajo razlogi za spremembo izplačila po prvi razdelitvi, glede na pravnomočen sklep o glavni delitvi z dne 18. 6. 2008. Pritožbeno sodišče jih sprejema in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

11Ko odloča o zaključku stečajnega postopka, prvostopenjsko sodišče presoja končno poročilo upravitelja kot zbir opravljenih dejanj v stečajnem postopku in njihovih finančnih posledic in ne posameznih parcialnih (trimesečnih) poročil, predloženih v teku stečajnega postopka. Upravitelj je že tudi v svoji vlogi z dne 9. 5. 2017 pojasnil, da do razlik med enim in drugim poročilom pride, ker določen strošek v nekem obdobju lahko nastane in je knjižen, njegovo izplačilo pa se realizira ob zapadlosti ali v skladu s pravnomočnimi sklepi sodišča v drugem obračunskem obdobju. Treba je torej ločiti med stroški in odlivi. Pritožniku tudi ni mogoče slediti v njegovi prvostopenjskemu sodišču podani zahtevi po navodilu upravitelju, naj upniku dostavi izpis bančnega računa Zadruge S. Pravico do pregleda posamezne dokumentacije stečajnega dolžnika ima namreč le upniški odbor (drugi odstavek 87. člena ZFPPIPP), ne pa posamezen upnik. Očitek prvostopenjskemu sodišču, da ni sledilo njegovi zahtevi, torej ni utemeljen.

12Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sprejelo izčrpno in konsistentno končno poročilo upravitelja in skladno s 376. členom ZFPPIPP izdalo sklep o končanju stečajnega postopka. Po presoji pritožbe zoper ta sklep se je namreč izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).