87. člen ZFPPIPP

Posameznemu upniku je priznan pravni interes le za tista procesna dejanja v postopku, s katerimi lahko neposredno in konkretno varuje svoje pravice, pravni interes oziroma pravni položaj oziroma izposluje zase izboljšanje svojega pravnega položaja. Z izrednim poročilom upravitelja pa se upnikov pravni položaj v stečajnem postopku ne spremeni, zato mu je že zakon odrekel procesno legitimacijo oziroma upravičenost do zahteve za izredno poročilo upravitelja.

Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku. V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase. Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom. Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in

Posamezen izdan sklep v stečajnem postopku je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju stečajnega postopka, ker presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, ni namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku.

Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen. Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi up

Upniški odbor ni stranka postopka, je le organ upnikov s posebnimi pristojnostmi, zato nima pravice do pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje. Upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da mnenje obrazloži. Vendar pa se s tem, ko mnenja ne obrazloži, upniški odbor odpove možnosti tvorno sodelovati pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu. Osnovni pogoj za izdajo soglasja sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice, da premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ni nujno za opravljanje podjema dolžnika. Dejstvo, da mora dolžnik terjatve do svojih kupcev namenjati za poplačilo obveznosti do ločitvenih upnikov, je eden ob pomembnih razlogov, da je postal insolventen. S tem so namreč njegova edina likvidna sredstva namenjena za poplačilo starih dolgov, tega denarja pa ne more nameniti svojemu poslovanju. Zaključek sodišča prve stopnje, da zastavljene terjatve ne predstavljajo premoženja, ki bi bilo nujno za opravljanje dolžnikovega podjema, je tako napačen.

Namen vsakega disciplinskega postopka je disciplinirati kršitelja oziroma mu s trajnim odvzemom pravice opravljanja funkcije upravitelja preprečiti, da bi tako hude kršitve lahko storil še v kakem insolvenčnem postopku. Namen razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP pa je drugačen. Z njim se zagotavlja pravilen, zakonit in čim hitrejši potek konkretnega insolvenčnega postopka, kaznovanje in discipliniranje upravitelja pa tu ni ne namen ne cilj ukrepa razrešitve upravitelja, pri čemer posledice razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP nikakor niso tako hude kot v primeru hujših disciplinskih kršitev. Zato za definiranje, kaj je to hujša kršitev dolžnosti upravitelja, ne pride v poštev analogija s 120.h členom ZFPPIPP. Ni dopustno plačevanje stroškov zgolj na podlagi predloga predračuna stroškov. Kakršnakoli praksa izplačevanja stroškov brez predhodnega sklepa sodišča pa je nezakonita, razen zelo izjemoma, v primerih morebitne višje sile, pa še takrat bi bilo od upravitelja pričakovati, da bo takoj po prenehanju takih razmer pridobil odobritev sodišča.

Upniški odbor ima pravico zahtevati od upravitelja izredna pisna poročila glede zadev, o katerih daje soglasje ali mnenje o zadevah, določenih z zakonom, glede obravnave rednih poročil ter glede izvajanja pristojnosti, določenih z zakonom.