VSL Sklep II Cp 598/2017

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa.

1Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je bil zapuščinski postopek po A. A. pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju premoženja, ki je pripadal zapustnici po odločbi o denacionalizaciji, opravilo glede denacionaliziranega premoženja nov zapuščinski postopek, v katerem je s sklepom "D" III D 509/2011-110 z dne 9. 10. 2012 ugotovilo obseg zapuščine in dediča navedenega premoženja in sicer pritožnika ter B. B. Slednji je predlagal izdajo dodatnega oziroma popravnega sklepa, ker v omenjenem sklepu o dedovanju niso bile naštete tudi parcele 2659/14 in 2659/16 obe k.o. X (solastninski delež 1/2 navedenih parcel) in delež 1/6 posameznega dela št. 3 v stavbi št. 9009 k.o. X. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma dopolnilo omenjeni sklep o dedovanju še z navedenima nepremičninama.

2Dedič C. C. s pravočasno pritožbo izpodbija oba sklepa brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s predlogom, da ju pritožbeno sodišče spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne. Sodišču prve stopnje očita nepravilno postopanje, ko je izpodbijana sklepa vročalo neposredno pritožniku namesto njegovemu pooblaščencu. Meni tudi, da bi ga sodišče moralo seznaniti s predlogom drugega dediča. Meni pa tudi, da sta izpodbijana sklepa vsebinsko nepravilna. Glede lastništva nepremičnin, ki so navedene v izpodbijanih sklepih je bilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v pravdnem postopku IV P 2365/2002 pravnomočno odločeno, da je na spornih deležih teh nepremičnin pridobil solastništvo le pritožnik. Navaja, da je bila na nepremičninah, ki so predmet izpodbijanih sklepov, vknjižena solastninska pravica v njegovo korist s pravnomočnim in izvršljivim sklepom Okrajnega sodišča na Jesenicah Dn 231572/2015 z dne 24. novembra 2015 v povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 206646/2015 z dne 16. 10. 2015.

3Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanih sklepov. Navaja, da ni razumljivo sklicevanje pritožnika na sodbo v omenjenem pravdnem postopku, saj gre za zadevo, ki s predmetno nima nobene povezave.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določilu prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v skladu s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) uporablja v zapuščinskem postopku, se sodna pisanja v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, vročajo njemu. Pritrditi je treba pritožniku, da je prvostopenjsko sodišče postopalo nepravilno, ko je kljub okoliščini, da je imel pritožnik pooblaščenca, oba izpodbijana sklepa vročalo neposredno njemu. Vendar pa to na pritožnikove pravice ni imelo nikakršnega vpliva, saj je zoper oba sklepa po svojem pooblaščencu pravočasno vložil pritožbo. Prav tako ne predstavlja kršitve določb postopka pritožnikov očitek, da bi ga moralo sodišče seznaniti s predlagateljevima predlogoma. Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku razpravljalo o vsem premoženju, ki je bil predmet denacionalizacije oziroma, ki je po postopku denacionalizacije pripadlo zapustnici. Premoženje, ki je predmet izpodbijanih sklepov je bilo torej obravnavano, zapuščinsko sodišče pa ga je med številnimi nepremičninami, ki so bile predmet denacionalizacije, pomotoma spregledalo navesti v sklepu o dedovanju, v katerem je ugotavljalo obseg zapuščine. V izpodbijanih sklepih je navedlo, da solastninski delež parcel 2659/14 in 2659/16 obe k.o. X ni bil naveden v sklepu o dedovanju, ker sta obe parceli nastali zaradi parcelacije, ki je bila izvedena tekom zapuščinskega postopka, medtem ko je navedba, da sodi v zapuščino tudi nepremičnina, ki je v zemljiški knjigi označena kot posamezni del št. 3 v stavbi št. 9009 k.o. X, pomotoma izostala.

6Ker se z izpodbijanima sklepoma dejansko razširja obseg ugotovljene zapuščine, bi se lahko postavilo vprašanje pravnega interesa za vložitev pritožbe, vendar pa pritožnik navaja, da je navedene nepremičnine pridobil izključno on in sicer na podlagi sodbe IV P 2365/2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo I Cp 5455/2007 z dne 12. 3. 2008, kar pa ne drži. Iz navedene sodbe izhaja, da na podlagi dedovanja vse premoženje zapustnice A. A. pripada njeni hčerki D. D. (pritožnik in predlagatelj sta dediča po tej dedinji, ki je umrla 20. 4. 2004) oziroma, da ji pripade tudi 1/4 zapuščine, ki naj bi na podlagi sklepa o dedovanju po zapustnici A. A. D98/79 z dne 1. 6. 1989 pripadla dedičema po pokojnem E. E., ki je bil v omenjenem sklepu naveden kot nujni dedič, z navedeno sodbo pravdnega sodišča pa je bilo ugotovljeno, da to ni, ker je bil dedno v celoti odpravljen. V sodbi I Cp 5455/2007 naložena vrnitev nepremičnin se je torej lahko nanašala le na vrnitev tistih nepremičnin, ki so bile navedene v sklepu o dedovanju D 98/79 z dne 1. 6. 1989, ne pa tudi tistih nepremičnin, ki v tem sklepu niso bile navedene, saj še niso bile predmet denacionalizacije. O teh je bilo, kot je zgoraj navedeno, na podlagi 74. člena Zakona o denacionalizaciji odločeno šele v tem postopku. Ne glede na navedeno pa tudi ne drži pritožbena navedba, da je bil pritožnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah Dn 231572/2015 in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 206646/2015 že vpisan kot edini solastnik na nepremičninah, ki so predmet izpodbijanih sklepov. Iz listin, ki sta jih v spis vložila dediča izhaja, da se sklep Dn 231572/2015 nanaša na nepremičnine parc. št. *330/4 in *331/7 obe k.o. X, sklep Dn 206646/2015 pa na nepremičnine parc. št. *330/5, *330/6, 2736/0, 2764/0 in 2765/0, vse k.o. X.

7Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).