VSL Sklep Cst 386/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za prekinitev stečajnega postopka.

2Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge, bistveni pritožbeni razlogi pa so kršitve pravila postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter kršitev 206. člena ZPP v zvezi z 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za prekinitev stečajnega postopka. Dolžnik je predlog za prekinitev utemeljil z razlogom, da je sam le porok obveznosti glavnega dolžnika G. d.d., ki je tudi v stečaju. Glavni dolžnik bo terjatev iz tega postopka v celoti poplačal z unovčenjem njegove stečajne mase, zato bi bila unovčitev dolžnikove stečajne mase neupravičena in bi povzročila stečajnemu dolžniku nenadomestljivo škodo. Predlog za prekinitev stečajnega postopka je stečajni dolžnik utemeljeval tudi s kaznivim dejanjem, ki naj bi ga storila upraviteljica z nevestnim ravnanjem v postopku, ker naj ne bi storila ničesar za varovanje koristi upnikov in stečajnega dolžnika. Kaznivo dejanje upraviteljice naj bi bilo storjeno s tem, ko je na pritožnikovo škodo dopustila, da se je družba G. d.d. znašla v stečajnem postopku in nad njo ni bila potrjena prisilna poravnava.

5Pritožnik neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje zamešalo, nad kom se je prej začel stečajni postopek (ta postopek osebnega stečaja ali stečajni postopek nad družbo G. d. d.). Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu zapisalo, da se je postopek osebnega stečaja začel na dolžnikov predlog in to po začetku postopka nad G. d. d., zato bi se moral zavedati posledic tega stečajnega postopka.

6Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je storjena takrat, ko gre za napako pri prenosu podatkov (protispisnost), vendar le, če gre za protispisnost v odločilnih dejstvih. Kateri stečajni postopek se je začel prej, ni pomemben podatek, zato je zatrjevana kršitev po naravi stvari izključena.

7Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti. Pritožnikovo nelagodje oziroma pričakovani slabi obeti, da bo v primeru unovčenja stečajne mase prišel do poplačila njegove terjatve (iz naslova regresnega zahtevka do G. d. d.), ne more biti razlog za prekinitev tega postopka. Ko se postopek osebnega stečaja začne, se ta tudi konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov; prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Posledično ne more biti utemeljen pritožbeni očitek o očitno zmotnem zaključku sodišča, da niso utemeljene navedbe stečajnega dolžnika o nastanku nenadomestljive škode, ki mu nastaja in mu bo še nastala z unovčenjem stečajne mase. ZFPPIPP nikjer ne določa prekinitve postopka osebnega stečaja zaradi grozeče nenadomestljive škode (kot posledice unovčenja stečajne mase). Pravni pojem nenadomestljive škode pozna Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z odlogom izvršbe (71. člen) in ne ZFPPIPP. Posledično sodišče ni moglo storiti zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnik zatrjuje v tem, da izpodbijana odločitev ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (nenadomestljivi škodi).

8Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prave stopnje, da ni razlogov za prekinitev stečajnega postopka zaradi zatrjevane kršitve dolžnosti oziroma celo zatrjevane storitve kaznivega dejanja s strani upraviteljice. Delo upravitelja nadzoruje stečajno sodišče (primerjaj 101. člen in 118. člen ZFPPIPP). Nikakor ne more držati pritožbena navedba, da bi moralo sodišče v tem postopku ugotavljati kazensko odgovornost stečajne upraviteljice ali temu ustrezno prekiniti stečajni postopek. Sodišče ni kršilo določbe drugega odstavka 206. člena ZPP.

9Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.