VSK Sklep CDn 289/2016

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj in nasprotna udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica, na podlagi sodbe o ugotovitvi obsega skupnega premoženja in deleža na njem, dovolila vpis lastninske pravice pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa, na predlagatelja do deleža ?. Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila ugovor, ki mu je prvostopenjsko sodišče s sklepom, ki je predmet izpodbijanja za to pritožbo, ugodilo in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenilo tako, da vpisa po vloženem zemljiškoknjižnem predlogu ni dovolilo.

Zoper takšno odločitev se po pooblaščenki pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis in nasprotni udeleženki naloži v plačilo povrnitev stroškov odgovora na ugovor ter pritožbenih stroškov. V pritožbi najprej obširno povzema potek tega zemljiškoknjižnega postopka in vztraja na stališču, da sodba, ki predstavlja listino, ki je podlaga za vpis v tem zemljiškoknjižnem postopku, izpolnjuje vse pogoje za vknjižbo predlagateljeve solastninske pravice v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče bi zato moralo v skladu z določilom 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) le izvršiti sodno odločbo, ki je bila podlaga za vpis. Meni, da bi morala nasprotna udeleženka ugovorne navedbe, ki jim je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa sledilo, podati že v pravdnem postopku, saj gre za res iudicata in je v predmetni zadevi zemljiškoknjižno sodišče vezano na pravnomočnost sodne odločbe, ki je bila podlaga za vpis. Predlagatelj priglaša stroške pritožbenega postopka.

Na pritožbo je po pooblaščencu odgovorila nasprotna udeleženka. Meni, da je pritožba predlagatelja neutemeljena, zato predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in predlagatelju naloži povrnitev stroškov odgovora nanjo ter stroškov ugovora. Nasprotna udeleženka priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Ni sporno, da je predlagatelj v obravnavani zadevi pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa in pri katerih je vknjižena lastninska pravica na nasprotno udeleženko do celote, predlagal vknjižbo lastninske pravice do deleža ? na svoje ime. Ne strinja pa se z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da sodba, ki v obravnavani zadevi predstavlja listino, ki je podlaga za vpis, ne daje podlage za vpis solastninske pravice. Kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče, določitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve skupnega premoženja ? s tem trenutkom se skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Delež na skupnem premoženju, o katerem govori 59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, torej ni solastniški delež na vsaki posamezni stvari, ki spada v skupno premoženje, temveč je določitev solastniških deležev posledica sporazuma delitve skupne stvari ? delitve, ki je pravni posel. Na podlagi navedene sodbe lahko zato predlagatelj izposluje le vknjižbo skupne lastnine, kar pa predlagatelj v tem postopku ni zahteval in je bil zato njegov zemljiškoknjižni predlog utemeljeno zavrnjen. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1), ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka razen, če zakon določa drugače. Ker relevantnih specialnih določb za zemljiškoknjižni postopek ni, predlagateljica pravilno predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.