VSRS Sklep X Ips 394/2016

I. Revizija se zavrže.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3415/2009-147 z dne 20. 7. 2015, s katerim je ta zavrgel predlog tožeče stranke za ustavitev inšpekcijskega postopka, ki se vodi zaradi nezakonite gradnje nadstreška. V razlogih sklepa je organ med drugim navedel, da sporni nadstrešek tudi po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ne izpolnjuje pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, saj njegov odmik od parcelnih mej ni skladen s prostorskim aktom, za tak manjši odmik pa soglasje sosedov ni dano. Pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 0612-36/2012-MOP-58 z dne 2. 11. 2015.

2Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentke) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujejo na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljajo revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenju sodišču prve stopnje. Hkrati z revizijo vlagajo predlog za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5Revidentke so dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljile z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zelo hude posledice za prvo revidentko, ki zaradi zdravstvenih razlogov nepremičnine ne more uporabljati brez nadstreška, saj kot navajajo "ne more pešačiti od železniške oz. avtobusne postaje in pri tem prenašati še vso potrebno počitniško prtljago, pri čemer obmorska počitniška nepremičnina prvi revidentki zagotavlja tudi eno od najugodnejših možnosti zdravljenja". V dokaz prilagajo odločbo ZZZS o začasni nezmožnosti za delo prve revidentke za čas od 21. 9. 2016 do 30. 9. 2016 in njeni zmožnosti za štiri urno delo za čas od 1. 10. 2016 do 20. 11. 2016.

6Te navedbe in predloženi dokaz uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ne izkazujejo. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da so "zelo hude posledice" nedoločen pravni pojem, ki ga je treba izkazati v vsakem primeru posebej in da mora revident v skladu s svojim trditvenim in dokaznim bremenom natančno opredeliti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.¹ Pojasnilo je tudi, kar izhaja že iz teksta 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da morajo biti hude posledice posledica izpodbijanega akta.²

7Posledica, ki jo revidentke navajajo (nezmožnost uporabe nepremičnine brez nadstreška) pa ni posledica v tem sporu izpodbijanega akta, to je sklepa o zavrženju predloga za ustavitev inšpekcijskega postopka. Ta sklep, s katerim je bilo odločeno le o procesnem predlogu strank, se namreč ne izvršuje in tudi ne spreminja ter ne posega v pravne položaje strank. Zato tudi ne povzroča samostojnih posledic. S tem procesnim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi strank. Že iz tega razloga uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan. Odločitev o ustavitvi inšpekcijskega postopka zato temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno (28. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru - ZIN). Ob tem mora Vrhovno sodišče še poudariti, da je inšpekcijski postopek postopek v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, ki se tako lahko začne in vodi tudi če zasebni interes za tak postopek sploh ni podan oziroma tudi, če je to v nasprotju z zasebnim interesom stranke (npr. kršitelja pravne norme). Ustavitev inšpekcijskega postopka zato ni odločitev o zahtevi stranke.

8Revidentke pa tudi niso izpolnile svojega trditvenega in dokaznega bremena. Iz navedb in predloženega dokaza ni mogoče ugotoviti, zakaj uporaba nepremičnine naj ne bi bila možna, niti kaj konkretno naj bi ta neuporaba za prvo revidentko pomenila.

9Glede na navedeno revidentke uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije niso izkazale, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10Na podlagi 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o nedovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

¹ Npr. sklepi X Ips 212/2008, X Ips 85/2009, X Ips 148/2010, X Ips 95/2011, X Ips 156/2013, X Ips 300/2014, X Ips 100/2015, X Ips 173/2015, X Ips 44/2016 in drugi.
² Npr. sklepi X Ips 130/2013, X Ips 70/2014, X Ips 390/2015, X Ips 110/2016 in drugi.