VSL Sklep V Cpg 255/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v III., IV., V. in VI. točki izreka in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano (zamudno) sodbo ugotovilo, da izdelki, ki so bili zadržani s strani Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada Koper, v carinskem postopku št. ..., to je 41.430 kosov embalaže in nalepk v skupni teži 367 kg in 5.000 kosov pokrovčkov za stekleničko v skupni teži 180 kg, označenih z znaki M., MM, CM, J, MC (kršeči izdelki) kršijo znamke Evropske Unije št. 0001, 0002, 0003, 0004, 0005, 0006, registrirane pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino ter mednarodno znamko št. 0010, registrirano pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino in veljavno na območju Evropske unije (I. točka izreka). Tožena stranka je dolžna pod nadzorom carinskih organov Finančnega urada Koper uničiti kršeče izdelke v roku petnajstih dni (II. točka izreka).

Toženi stranki se prepove na območju Evropske unije v gospodarskem prometu uporabljati znake M., MM, CM, J, MC za označevanje parfumov in kozmetike ter embalaže, nalepk, stekleničk in pokrovčkov za stekleničke za parfume in kozmetiko; vključno z izdelavo, uvozom, izvozom, skladiščenjem, ponujanjem na trgu, oglaševanjem in prodajo tako označenih izdelkov, brez soglasja tožeče stranke (III točka izreka). Tožena stranka je dolžna objaviti uvod in izrek te sodbe v dnevnikih A, B, C in D, v roku petnajstih dni (IV. točka izreka). Tožena stranka je dolžna v petnajstih dneh tožeči stranki pisno sporočiti podatke, a) o izvoru in distribucijskih tokovih kršečih izdelkov, zlasti imena in naslove oziroma firme in sedeže proizvajalcev, dobaviteljev, nameravanem prejemniku zaseženega blaga ter drugih osebah vpletenih v izdelavo in prodajo ponarejenih izdelkov; b) podatke o količinah v zadnjih treh letih, prejetih, uvoženih, prodanih parfumih in kozmetiki ali embalažah, nalepkah, stekleničkah in pokrovčkih za stekleničke za parfume in kozmetiko označenih z znaki M., MM, CM, J, MC in podatke o osebah oziroma družbah vpletenih v gospodarski promet s takšnimi izdelki (V. točka izreka). Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 963,21 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila v roku petnajst dni pod izvršbo (VI. točka izreka).

Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožena stranka je tožbo s prilogami prejela 25. 8. 2016 in nanjo ni odgovorila. Zahtevki na ugotovitev kršitev znamk, prepoved bodočega prometa s kršečimi izdelki, odpoklic kršečega blaga, zahtevek na uničenje kršečih izdelkov ter na objave sodbe niso takšne narave, s katerimi tožeča stranka ne bi smela razpolagati. Enako velja tudi za zahtevo tožeče stranke po posredovanju podatkov o izvoru in distribucijskih tokovih (124.b člen, Zakona o industrijski lastnini, ZIL-1). Zahtevki ne nasprotujejo prisilnim predpisom in ne moralnim pravilom (3. člen ZPP).

Utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz trditvene podlage v tožbi. Tožena stranka je vpletena v proizvodnjo in prodajo ponaredkov kozmetične embalaže, ki je ni proizvedla tožeča stranka in ki je identična oziroma zamenljivo podobna zadevnim znamkam oziroma posnema izgled zadevnih znamk. Dejstva, ki jih je navedla tožeča stranka niso v nasprotju z dokazi. Tožeča stranka je imetnica pravic iz znamk št.: 0001, 0002, 0003, 0004, 0005, 0010 (priloge A5 do A10). Prejemnik blaga iz Kitajske je tožena stranka. Pravno podlago tožbenemu zahtevku (I. do IV. točka izreka) predstavlja prvi odstavek 121. člena ZIL-1. Zahteva po posredovanju podatkov o izvoru in distribucijskih tokovih (V. točka izreka) pa temelji na 124. b členu ZIL-1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške (154. in 155. člen ZPP).

2Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je zamudna sodba v I. (ugotovljena kršitev) in v II. točki izreka (uničenje kršečih izdelkov) pravnomočna. Tožena stranka se je namreč pravočasno pritožila zoper III. do vključno VI. točko izreka in uveljavljala procesno kršitev drugega odstavka 277. v zvezi s 318. členom ZPP ter pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožba s prilogami in s pozivom, da tožena stranka lahko vloži odgovor na tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, je bila vročena toženi stranki 25. 8. 2016 (vročilnica pripeta k list. št. 21). Tožena stranka ne nasprotuje ugotovitvam v izpodbijani sodbi, da ji je bila tožba tega dne vročena in da tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Utemeljeno pa sodišču očita, da bi toženi stranki moralo poslati poziv z vsebino določeno v drugem odstavku 277. člena ZPP. Ta določa, da sodišče opozori toženo stranko, da bo v primeru, če v roku iz prvega odstavka tega člena (tridesetih dni od vročitve) ne bo odgovorila na tožbo, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. člena), izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka.

6Drži pritožbeno stališče, da je tožena stranka dobila le poziv, ki se glasi: "V prilogi vam pošiljamo izvod pravočasno vložene tožbe s prilogami, na katero lahko vložite odgovor pri tem sodišču" (v spisu list. št. 21). Vsebina navedenega poziva pa ni v skladu z drugim v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZPP. V teoriji in sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da je opozorilo tožene stranke na posledice, če ta na tožbo ne bo pravočasno odgovorila, pogoj za izdajo zamudne sodbe.¹ Zato, ker ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki je določen v 1. točki prvega odstavka 318. člena, je sodišče prve stopnje zmotno ravnalo, ker se je ukvarjalo z vsemi ostalimi pogoji za njeno izdajo po 2. do 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP.

7Sodišče prve stopnje je torej izdalo zamudno sodbo v nasprotju z drugim odstavkom 277. v zvezi s 318. členom ZPP. Zato je podana absolutna bistvena postopkovna kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje navedene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Zato je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8Tožena stranka ne nasprotuje temu, da ji je bila tožba vročena v odgovor. Zato ni treba, da ji sodišče tožbo še enkrat vroča. Vendar pa ji mora poslati pravilen poziv, da lahko odgovori na tožbo in pri tem povzame celotno besedilo 277. člena ZPP. Od vročitve pravilnega poziva toženi stranki bo tekel trideset dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo.

9Sodišče druge stopnje se glede na navedene razveljavitvene razloge ni ukvarjalo s pritožbenim razlogom zmotne uporabe materialnega prava, ker za odločanje v tem pritožbenem postopku še ni bil pravno odločilnega pomena.

10O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje odločalo v končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP). Zato je razveljavilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka.

¹ Primerjaj V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, L. Ude in ostali, GV Založba, 2010, stran 561 in II Ips 245/2008 z dne 16.6.2011.