Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP)

(1)S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 spreminjajo in dopolnjujejo določbe naslednjih zakonov:

1.Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10),

2.Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 167/21 – odl. US),

3.Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21 in 189/21),

4.Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ),

5.Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT),

6.Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP),

7.Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18 in 196/21 – ZDOsk),

8.Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20),

9.Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ),

10.Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk),

11.Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223),

12.Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21),

13.Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE).

(2)S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 odstopa od določb naslednjih zakonov:

1.Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19 in 196/21 – ZDOsk),

2.Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A in 202/21 – odl. US),

3.Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21 in 178/21 – odl. US),

4.Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19),

5.Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ),

6.Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP),

7.Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18 in 200/20 – ZOOMTVI),

8.Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US),

9.Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21),

10.Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo),

11.Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18),

12.Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk),

13.Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223),

14.Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21),

15.Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO),

16.Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO),

17.Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).

(3)S tem zakonom se zaradi preprečevanja širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 določajo začasni ukrepi na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva, dodeljevanja finančnih spodbud in likvidnostnih sredstev ter zaščite, reševanja in pomoči.

V Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) se v 76. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Pravnomočna odločba, s katero je bil prosilcu priznan status repatriirane osebe ali pravica do repatriacije v Republiko Slovenijo kot ožjemu družinskemu članu osebe slovenskega rodu, ki je pridobil status repatriirane osebe, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.«.

V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 167/21 – odl. US) se v 55. členu v četrtem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.«. V dvanajstem odstavku se besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.

V 83. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Vlada lahko ukrepe iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih v osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih lahko, če je to nujno potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo v primeru:

1.začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,

2.epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk …),

3.epidemioloških razmer v določenem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem kljub izvajanju vseh predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ni mogoče zagotoviti varnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v prostorih zavoda,

4.ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, ali

5.napotitve posameznih učencev, dijakov ali oddelkov v karanteno.

(2)Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 1. točke prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena sprejme predstojnik vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) za največ deset delovnih dni in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

(4)Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 3. točke prvega odstavka tega člena sprejme ravnatelj po predhodnem mnenju NIJZ o epidemioloških razmerah v tem zavodu, in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Ravnatelj vsaj vsakih deset dni pri NIJZ preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje izobraževanja na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

(5)Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 4. točke prvega odstavka tega člena sprejme z odločbo, izdano v postopku inšpekcijskega nadzora, inšpektor, pristojen za šolstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

(6)Izobraževanje na daljavo se izvaja skladno s smernicami, ki jih pripravi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z izvajanjem izobraževanja na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi.«.

V 108. členu se v naslovu in prvem odstavku za besedilom »študijsko leto 2021/2022« doda besedilo »in 2022/2023«.

V Zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21 in 189/21) se v 29. členu v prvem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Vlogo se v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. marca 2022.«.

V 32. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. marca 2022.«.

Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ukrepi od 25. do 35. člena tega zakona veljajo od 1. julija 2021 do 31. marca 2022. Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok ali ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej podaljša s sklepom za obdobje največ treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V 38. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Število storitev za izvedbo nacionalnega razpisa se določi na podlagi števila čakajočih pacientov, ki so na dan objave nacionalnega razpisa uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje. Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo pacientom, ki so na dan izdaje sklepa o izbiri izvajalcev iz osmega odstavka 40. člena tega zakona uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotovi, da je število opravljenih storitev manjše, kot je bilo razpisanih storitev iz prejšnjega odstavka, se lahko storitve iz tretjega odstavka tega člena opravijo tudi pacientom, ki so po šestih mesecih in devetih mesecih od izdaje sklepa iz osmega odstavka iz 40. člena tega zakona še vedno uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in čakajo najdlje, pri čemer se smiselno upoštevajo pravila postopka izvedbe nacionalnega razpisa iz 40. člena tega zakona.«. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ) se v 31. členu v drugem odstavku besedilo »povrnitev stroškov v zvezi z nakupom zdravil za zdravljenje COVID-19 izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jim je minister, pristojen za zdravje, izdal pooblastilo za nakup teh zdravil« nadomesti z besedilom »nabavo zdravil za profilakso in zdravljenje COVID-19, ki jih v imenu Republike Slovenije nabavi ministrstvo, pristojno za zdravje, ali pravna oseba javnega prava, ki jo za to pooblasti minister, pristojen za zdravje, v okviru Skupnih javnih naročil držav članic Evropske unije ali v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za potrebe pacientov na celotnem območju Slovenije«. V šestem odstavku se besedilo »cepljenja proti COVID-19« nadomesti z besedilom »iz tega člena«.

V 44. členu se v tretjem odstavku letnica »2021« nadomesti z letnico »2022«.

V 68. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 30. junija 2022.«.

V 98. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V 101. členu se v prvem odstavku besedilo »eno leto po koncu epidemije« nadomesti z besedilom »vključno 30. junija 2023«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT) se v 36. členu v šestem odstavku besedilo: »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6)« nadomesti z besedilom »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Šesta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 437 z dne 24. 11. 2021, str. 1)«. V sedmem odstavku se besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.

V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 - ZDUOP) se v 90. členu v drugem odstavku besedilo »31. decembra 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2022«.

V Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18 in 196/21 – ZDOsk) se v 28. členu besedilo »1. januarja 2022« nadomesti z besedilom »30. junija 2022«.

V Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20) se v 1. členu v drugem odstavku datum »31. 12. 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2022«.

V Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ) se besedilo 24. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Ne glede na prvi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jih zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31. decembra 2021 (nezmožnost udeležbe na usposabljanju), podaljša do 30. junija 2022.

(2)Ne glede na drugi odstavek 116. člena ZZUOOP se veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki jih zaradi izjemnih okoliščin in ukrepov COVID-19 ni bilo mogoče podaljšati do 31. decembra 2021, podaljšajo do 30. junija 2022.

(3)Kot nezmožnost udeležbe na usposabljanju se šteje zdravstveno stanje v povezavi s COVID-19 ter nezmožnost usposabljanja preko spletnih aplikacij, glede česar mora imetnik izkaznice predložiti ustrezna zdravstvena dokazila (zdravniško potrdilo) oziroma izjavo.

(4)Predpisana izobraževanja oziroma usposabljanja z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo tudi preko elektronskih medijev oziroma spleta do 31. decembra 2022.«.

V 31. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(8) Ukrep iz tega člena velja do 28. februarja 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk) se v 8. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Podatke iz Priloge 1 pod zaporedno številko NIJZ 1 do NIJZ 75, Priloge 2 in Centralnega registra podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP) iz 14.b člena tega zakona, ki se obdelujejo na podlagi tega zakona, je treba vpisati v predpisana evidenčna sredstva ob zdravstvenih pregledih in drugih zdravstvenih storitvah. Podatki iz prejšnjega stavka se posredujejo v skladu z metodološkimi navodili NIJZ.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Obliko, način, evidenčna sredstva, največji časovni zamik po zdravstvenih pregledih ali drugih zdravstvenih storitvah iz prvega odstavka tega člena za vpis in posredovanje podatkov iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Izvajalcu, ki ne upošteva določb prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena glede posredovanja v zbirke NIJZ 48 ali NIJZ 49 iz Priloge 1, eNapotnica in eNaročilo iz Priloge 2 ali CRPP, se lahko do izpolnitve obveznosti posredovanja podatkov zadrži plačilo zdravstvene storitve iz sredstev obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja oziroma proračuna, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Podatke, ki omogočajo nadzor nad izpolnjevanjem določb tega odstavka, zagotavljajo izvajalci in NIJZ, sam nadzor pa izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.«.

V 14. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Za osebe, ki nimajo dodeljene EMŠO ali ZZZS številke zavarovane osebe, se v povzetku podatkov o pacientih lahko vodijo podatki o osebnem imenu in drugi podatki, potrebni za identifikacijo osebe.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega odstavka tega člena«. Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.

V 14.a členu se v prvem odstavku besedilo »Centralni register podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP)« nadomesti z besedo »CRPP«.

V 14.č členu se v prvem odstavku v 3. točki za podtočko d) doda nova podtočka e), ki se glasi: »e) podatke o tujih zavarovanih osebah, ki so prejele zdravstveno obravnavo v Republiki Sloveniji;«. V osmem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pacient lahko zdravstveno dokumentacijo iz tretje alineje prvega odstavka 1.a člena tega zakona posreduje prek portala za paciente ali aplikacije za paciente.«.

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223) se v 32. členu v tretjem odstavku za 12. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 13. točka, ki se glasi: »13. obveznosti iz 33. člena tega zakona.«.

V 33. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »ustanova« dodata besedi »ter občin«.

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) se v 2. členu v drugem odstavku za 36. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 37. točka, ki se glasi: »37. »prihodki rezerve za prilagoditev na brexit« so namenska finančna podpora EU Republiki Sloveniji, ki se jo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (Uradni list EU, L 357/1 z dne 8.10.2021, (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2021/1755) nameni za financiranje ukrepov za odpravo negativnih gospodarskih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU.«.

V 21. členu se v prvem odstavku za 19. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 20. točka, ki se glasi: »20. prihodki rezerve za prilagoditev na brexit, ki se uporabijo za financiranje ukrepov iz Uredbe (EU) 2021/1755 in so namenjeni podpori podjetjem, ki jih je izstop Združenega kraljestva iz EU najhuje prizadel.«.

Za 82. členom se doda nov 82.a člen, ki se glasi: Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme uredbo o izvajanju Uredbe (EU) 2021/1755, s katero predpiše sistem upravljanja, izvajanja, nadzora in poročanja za sredstva rezerve za prilagoditev na brexit, vključno z opredelitvijo upravičenih stroškov, namena, vrste, oblike, načina izvedbe ter izvajalca javnega razpisa.«

V Zakonu o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE) se v 7. členu v drugem odstavku znesek »10.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.500.000 eurov«.

(1)Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022 dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ob uvozu, v zvezi s Sklepom Komisije (EU) o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2022, oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: a)     blago je namenjeno za:

-  brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz b) točke tega odstavka, ali

-  brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz b) točke tega odstavka; b)     blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo, ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.

(2)Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji a) točke prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene spopadanja z izbruhom COVID-19 oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje a) točke prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.

(3)Organi in organizacije iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi a) točke prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.

(4)Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV, in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz a) točke prvega odstavka tega člena.

(5)Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV, in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz a) točke prvega odstavka tega člena.

(6)Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.

(7)Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.

(8)Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 1. januarja 2022 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.

(9)Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.

(10)Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

(11)Vlada lahko na podlagi sklepa Komisije o podaljšanju oprostitve uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ukrep iz tega člena podaljša za obdobje veljavnosti sklepa Komisije.

(1)Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A in 202/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:

-        podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),

-        podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),

-        morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

(2)Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.

(3)Ukrep iz tega člena velja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.

(1)Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 in 54. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C in 112/21 – ZNUPZ; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) ima delavec v primerih iz 54. člena ZIUPOPDVE in četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 pravico izrabiti ves letni dopust za leto 2020, ki ni bil izrabljen v letu 2021, do 1. aprila 2022.

(2)Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2021 v rokih, kot jih določa ZDR-1, niti v trajanju najmanj dveh tednov, pravico letni dopust za leto 2021 izrabiti do 31. decembra 2022.

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko do umiritve epidemiološke situacije za čas, ko je država po kriterijih ECDC na temno rdečem seznam in ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu, ki izvaja naloge v povezavi s COVID-19 brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.

(2)Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.

(3)Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.

(4)Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.

(5)Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.

(1)Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZZdr-2) lahko Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP) začasno dovoli promet z zdravilom za profilakso ali za zdravljenje COVID-19, ki nima dovoljenja za promet, če je za to zdravilo Evropska agencija za zdravila izdala mnenje na podlagi tretjega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L št. 136 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/5 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 4 z dne 7. 1. 2019, str. 24), in je pristojni razširjeni strokovni kolegij, klinika ali inštitut na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pripravil priporočila ali protokol uporabe tega zdravila.

(2)Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Ne glede na prvi odstavek 158. člena ZZdr-2 za zdravila, ki se nabavijo v okviru Skupnih javnih naročil držav članic Evropske unije ali v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) za potrebe pacientov na celotnem območju Slovenije, in zdravilo drugače ni dobavljivo, JAZMP ne določi najvišje dovoljene cene. Za ta zdravila se šteje, da je najvišja dovoljena cena enaka ceni, doseženi v teh postopkih, in velja za obdobje trajanja veljavnosti teh pogodb.

(2)Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Ne glede na 22. člen Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21 in 112/21 – ZNUPZ) se izvajalcem bolnišnične zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži, ki so zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa v tekočih cenah in priznano vrednostjo programa v obdobju, za katerega uveljavljajo zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev, dodatka za poseg TAVI, dodatka za robotsko asistiran kirurški poseg in dodatka k zdravljenju pacientov, obolelih za COVID-19).

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le izvajalci, ki imajo hospitalizirane paciente z glavno diagnozo COVID-19.

(3)Izvajalcem, ki niso imeli hospitaliziranih pacientov z glavno diagnozo COVID-19 in jih je ministrstvo, pristojno za zdravje, pozvalo k zagotavljanju prostih zmogljivosti za namestitev pacientov, obolelih za COVID-19, in oseb, ki so prebolele COVID-19, in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje, v zdravstveno nego ali podaljšano bolnišnično zdravljenje oziroma so izvajali podaljšano obravnavo osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2, in rehabilitacijo po prebolelem COVID-19, v bolnišnični dejavnosti, se iz proračuna Republike Slovenije povrnejo sredstva v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za VZD 144 306 in VZD 147 307 ter za sprejemno diagnozo Miopatija – podaljšano obravnavo osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 v tekočih cenah in priznano vrednostjo tega programa v obdobju, za katerega uveljavljajo zahtevek, in ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah.

(4)Sredstva iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede ZZZS.

(5)Zahtevek za izplačilo sredstev na podlagi tega člena se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje do 7. februarja 2022.

(6)Ukrep iz prvega in tretjega odstavka tega člena velja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ne glede na 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se ukrepi iz 100.a do 100.h člena ZIUZEOP uporabljajo do 1. junija 2022, razen ukrepov iz tretjega odstavka 100.č člena, četrtega odstavka 100.d člena, 100.e člena, 100.f člena in drugega odstavka 100.g člena ZIUZEOP.

(1)Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15,11/18 in 200/20 – ZOOMTVI; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) se pozivanje obsojencev, ki naj bi nastopili kazen zapora, in oseb, ki naj bi nastopile nadomestni zapor, začasno ustavi.

(2)Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

(1)Ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas do dveh mesecev, kadar zanj ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje, dokler obstaja nevarnost širjenja virusa SARS-CoV-2 v zavodu.

(2)Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki.

(3)Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(4)Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni iz razloga preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 ne more prostovoljno vrniti v zavod.

(5)Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem odstavku 108. člena ZIKS-1, lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti obsojenca zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest mesecev pred iztekom kazni.

(2)Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Ne glede na tretji odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko storilec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2)Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

-        nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi storilec opravljal delo v splošno korist,

-        začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij s storilcem zaradi virusa SARS-CoV-2,

-        nezmožnost napotitve storilca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,

-        nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je storilec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar storilec biva v tujini,

-        nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in

-        bolezen COVID-19 storilca ali storilcu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.

(3)Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1)Ne glede na osmi odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko obsojenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2)Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

-        nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi obsojenec opravljal delo v splošno korist,

-        začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij z obsojencem zaradi virusa SARS-CoV-2,

-        nezmožnost napotitve obsojenca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,

-        nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je obsojenec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar obsojenec biva v tujini,

-        nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in

-        bolezen COVID-19 obsojenca ali obsojencu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.

(3)Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1)Ne glede na peti odstavek 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZKP), rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2)Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

-        nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi osumljenec opravljal delo v splošno korist,

-        začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij z osumljencem zaradi virusa SARS-CoV-2,

-        nezmožnost napotitve osumljenca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,

-        nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je osumljenec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar osumljenec biva v tujini,

-        nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in

-        bolezen COVID-19 osumljenca ali osumljencu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.

(3)Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1)Ne glede na šesti odstavek 162. člena ZKP rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi virusa SARS-CoV-2, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.

(2)Objektivni razlogi zaradi virusa SARS-CoV-2 iz prejšnjega odstavka so:

-        nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi osumljenec opravljal delo v splošno korist,

-        začasna prekinitev sodelovanja izvajalca sankcij z osumljencem zaradi virusa SARS-CoV-2,

-        nezmožnost napotitve osumljenca na opravljanje zdravniškega pregleda ali varstva pri delu, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,

-        nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je osumljenec od takšne vrste prevoza odvisen, ali prihoda na delo zaradi ukrepov, povezanih z omejitvami za prehajanje državne meje, kadar osumljenec biva v tujini,

-        nujno varstvo otroka do vključno petega razreda osnovne šole, če otrok zaradi pouka na daljavo ali nedelovanja vrtca rabi varstvo, pa ni drugega od staršev oziroma druge osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo in ki bi lahko tako varstvo zagotovila, in

-        bolezen COVID-19 osumljenca ali osumljencu odrejena karantena zaradi virusa SARS-CoV-2.

(3)Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

(1)Ne glede na določbe četrtega odstavka 23. člena ZSPJS direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18, 30/18, 116/21 in 180/21), ki opravljajo delo v gasilsko reševalni dejavnosti in so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa.

(2)Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

(3)Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada direktorjem za čas razglašene epidemije od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021.

(4)Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(1)Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21 in 187/21 – ZIPRS2223; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2122) so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.

(2)Ne glede na šesti odstavek 33. člena ZIPRS2122 soglasje ministra, pristojnega za finance, za predplačilo nad 100.000 eurov, za namene iz 2. točke prvega odstavka 33. člena ZIPRS2122 ni potrebno, kadar je prejemnik sredstev občina.

Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.

(1)Ne glede na drugi odstavek 23. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO) pripada poklicnemu gasilcu v poklicnem jedru prostovoljne gasilske enote, ki izvaja naloge javne gasilske službe, poseben dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini 65 % urne postavke osnovne plače za ure, ko je v času razglašene epidemije opravljal delo v rizičnih razmerah v letih 2020 in 2021.

(2)Dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(3)Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

Ne glede na 42.a in 42.b člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO) center za socialno delo od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 ni dolžan ves čas trajanja letnih pravic iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati spremembe vrste periodičnega dohodka. O spremembi vrste periodičnega dohodka, ki vpliva na spremembo odločbe in jo je sporočil upravičenec do letne pravice iz javnih sredstev, center za socialno delo na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o spremembi.

Ne glede na prvi odstavek 109. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se v letno davčno osnovo za leto 2021 ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) zaposlenih pri izvajalcih, ki izvajajo neposredno laboratorijsko diagnostiko virusa SARS-CoV-2 in so v stiku s kužninami obolelih, pri izvajalcih, ki opravljajo mrliško pregledno službo, kontrolne mrliške preglede pred upepelitvijo in avtopsije ter izvajalcih, ki opravljajo dejavnost patologije, in so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje zaradi neposrednega dela v zvezi z epidemijo COVID-19. Delodajalec do 31. januarja 2022 Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) sporoči podatke o zaposlenih, prejemnikih teh dodatkov in višini izplačanih dodatkov v letu 2021, ki se po tem členu ne vštevajo v letno davčno osnovo.

(1)Upravičenec do pomoči za nakup testov HAG za samotestiranje, ki jih proizvajalec nameni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil certifikat CE priglašenega organa s sedežem v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: hitri testi), je pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

(2)Upravičenec je upravičen do pomoči za nakup hitrih testov v višini 92,50 eurov na delavca ali na osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: delavec) in ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 mora samotestirati. Število zaposlenih se šteje na dan oddaje izjave iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(3)Kot delavec iz prejšnjega odstavka se šteje tudi posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo in je vključen v sistem zavarovanja po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, samozaposleni, ki je na dan oddaje izjave vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO, 51/21, 121/21, 162/21 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba in je na dan oddaje izjave vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, ter kmet, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, ter oseba, ki je vključena v obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2.

(4)Ukrep iz tega člena velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša najdlje za pet mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)Upravičenec lahko prejeta sredstva na podlagi tega člena uporabi izključno za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev.

(1)Za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, da je upravičenec iz prejšnjega člena in da namenja sredstva za nakup hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 morajo samotestirati. V izjavi navede tudi število delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov.

(2)Upravičenec mora predložiti izjavo najpozneje do 15. februarja 2022. V primeru podaljšanja ukrepa v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, mora upravičenec predložiti izjavo najpozneje v 15 dneh po izteku podaljšanega roka.

(3)FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje do 31. marca 2022. V primeru podaljšanja ukrepa v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje v 30 dneh po prejemu izjave iz drugega stavka prejšnjega odstavka.

Sredstva za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(1)Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe o vračilu zneska prejete pomoči, ki jo izda FURS.

(2)Če organ iz 60. člena tega zakona naknadno ugotovi, da upravičenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči za nakup hitrih testov ali sredstev ni namensko porabil, izda odločbo o vračilu zneska prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

Nadzor nad izvajanjem 56. člena tega zakona izvaja proračunska inšpekcija v Uradu Republike Slovenije za nadzor proračuna, skladno s pravili inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem porabe sredstev iz državnega proračuna.

(1)Z globo v višini 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v izjavi iz prvega odstavka 57. člena tega zakona navaja neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke ali nenamensko porabi sredstva iz tega poglavja.

(2)Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Za prekrške iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.

(1)S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic širjenja COVID-19 v turizmu za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma (v nadaljnjem besedilu: bon).

(2)Upravičenec do bona je oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13. marca 2020 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je:

-        bila v letu 2020 polnoletna oseba oziroma oseba, ki je v letu 2020 dopolnila 18 let (v nadaljnjem besedilu: polnoletni upravičenec), in do vključno 31. decembra 2021 ni delno ali v celoti unovčila bona iz 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 112/21 – ZIUPGT; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE),

-        oseba, ki ne izpolnjuje starostnega pogoja, izpolnjuje pa pogoj glede stalnega bivališča (v nadaljnjem besedilu: mladoletni upravičenec), in do vključno 31. decembra 2021 ni delno ali v celoti unovčila bona iz 35. člena ZIUOOPE.

(3)Polnoletni upravičenec iz prejšnjega odstavka je upravičen do bona v višini 200 eurov, zmanjšanega za vrednost unovčenega bona iz 35. člena ZIUOOPE. Mladoletni upravičenec iz prejšnjega odstavka je upravičen do bona v višini 50 eurov, zmanjšanega za vrednost unovčenega bona iz 35. člena ZIUOOPE.

(4)Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.

(5)Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave skrbnika, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.

(6)Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz enajstega odstavka tega člena.

(7)Ponudnik na področju turizma (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan unovčenja bona:

-        vpisan v Poslovni register Slovenije in

-        vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in

-        opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:

-        55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,

-        55.201 – Počitniški domovi in letovišča,

-        55.202 – Turistične kmetije s sobami,

-        55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,

-        55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,

-        55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,

-        55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.

(8)Bon se glasi na upravičenca in se unovči od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh.

(9)Bon se unovči za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom (v nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.

(10)Če upravičenec bona ne unovči za storitev iz prejšnjega odstavka do 30. junija 2022, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.

(11)Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v uredbi Vlade, še dve leti od dneva unovčitve bona. Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz sedemnajstega odstavka tega člena predpiše Vlada z uredbo v treh dneh po uveljavitvi tega zakona.

(12)Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

(13)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne plača dohodnina.

(14)Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.

(15)Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: MNZ):

-        ime in priimek,

-        EMŠO,

-        datum in kraj rojstva,

-        spol,

-        državljanstvo,

-        naslov stalnega prebivališča. FURS upravičencu do bona, ki še nima dodeljene davčne številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz CRP. MNZ podatke iz CRP posreduje FURS v petih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(16)Za namen izvajanja tega člena FURS pridobi podatke iz sistema eTurizem AJPES, ki vključuje podatke iz registra nastanitvenih obratov in podatke iz knjige gostov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča, v sistem eTurizem AJPES posreduje ponudnik storitev, in sicer:

-        zaporedno številko prijave gosta,

-        podatke o gostu: ime in priimek gosta, datum rojstva gosta ter številko in vrsto identifikacijskega dokumenta gosta,

-        datum prihoda in odhoda gosta,

-        podatke o ponudniku storitev: naziv ponudnika storitev, matično številko ponudnika storitev, ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika storitev,

-        podatke o nastanitvenem obratu: naziv, naslov ter identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih obratov na dan unovčenja bona. Podatke iz zgoraj naštetih alinej AJPES zagotavlja FURS za goste, prijavljene v sistem eTurizem AJPES z datumom prihoda gosta od dneva uveljavitve tega zakona do 30. junija 2022. AJPES začne posredovati podatke v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona. AJPES podatke zagotavlja FURS z neposrednim prevzemom podatkov.

(17)FURS za namen unovčitve bona in povračila sredstev v skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v petnajstem in šestnajstem odstavku tega člena, podatke, posredovane z vnosom ponudnika storitev v informacijski sistem FURS ter uporabi podatke iz davčnega registra. Na osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov, ki vsebuje podatke:

-        o upravičencu do bona,

-        podatke o ponudniku storitve ter nastanitvenemu obratu, kjer je upravičenec unovčil bon in

-        podatke o izplačilu bona. FURS vodi in upravlja evidenco bonov na podlagi predhodne povezave zbirk osebnih podatkov. Za povezovanje podatkov iz šestnajstega odstavka tega člena se uporabi številka in vrsta identifikacijskega dokumenta oziroma ime in priimek ter datum rojstva gosta – upravičenca, če upravičenec nima identifikacijskega dokumenta. Podatki se v evidenci bonov hranijo pet let, nato se izbrišejo.

(18)Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:

-        podatke o ponudniku storitev: matična številka ponudnika storitve in davčna številka;

-        podatke o osebi, ki je vnovčila bon – upravičencu do bona: osebno ime upravičenca do bona, davčna številka;

-        datum prihoda in odhoda upravičenca.

(1)Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitve na področju turizma, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu zaračuna višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi iz devetega odstavka 62. člena tega zakona.

(2)Z globo od 1.500 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3)Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(5)Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(6)Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(7)Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s šestim odstavkom 62. člena tega zakona.

(8)Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.

(1)Subjekti, ki izvajajo postopke dodeljevanja finančnih spodbud preko javnih razpisov ali javnih pozivov na podlagi zakona, ki ureja javne finance, zakona, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, ali na podlagi drugih specialnih zakonov, lahko za pripravo in izvedbo postopkov za dodeljevanje finančnih spodbud ter spremljanje odobrenih projektov pridobijo podatke, ki predstavljajo davčno tajnost v smislu zakona, ki ureja davčni postopek, in se nanašajo na potencialne oziroma dejanske prijavitelje ter prejemnike finančnih spodbud na javnih razpisih in javnih pozivih, ki so načrtovani za objavo v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023. Podatki, ki predstavljajo davčno tajnost in so predmet dostopa po tem členu so podatki iz davčnih obračunov, ki niso javno objavljeni.

(2)Subjekti iz prejšnjega odstavka lahko pri izvajanju postopkov dodeljevanja finančnih spodbud v digitalni obliki (digitalizirani razpisi in pozivi), omejijo nabor potencialnih prijaviteljev glede na vstopne pogoje, ki so navedeni v dokumentaciji za dodelitev finančne spodbude in s tem le subjektom, ki izpolnjujejo objektivno določene osnovne vstopne pogoje, omogočijo oddajo vlog.

(1)Ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) od ustanovitelja prejme namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov.

(2)Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi upravičene namene porabe teh sredstev.

(3)Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.

(4)Sredstva za izvajanje finančnih produktov v višini 10 mio eurov letno se zagotovijo v proračunih Republike Slovenije v letih 2021 in 2022.

(1)Programom v podporo družini iz 280. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI), ki so bili izbrani na podlagi Javnega razpisa za financiranje razpisanih vsebin centrov za družine v letih 2021–2025, se iz proračuna Republike Slovenije v letu 2022 zagotovi dodatna sredstva za stroške dela in posredne stroške v višini 10 % od vrednosti programa v podporo družini, ki ga ministrstvo, pristojno za družino, financira v letu 2022.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka se namenijo za dodatno izvajanje svetovanja in psihosocialne pomoči ranljivim skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju in drugimi psihosocialnimi stiskami kot posledica epidemije COVID-19.

(3)Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko porabijo najpozneje do 31. decembra 2022.

(4)Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za družino. Način izstavitve zahtevkov, roke izplačil in potrebna dokazila določi minister, pristojen za družino. Izvajalec programa v podporo družini ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov.

(1)Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence.

(2)Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), katerih pokojnina znaša 732 eurov ali manj.

(3)Upravičencem iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:

-        uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 523 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300 eurov,

-        uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 523,01 do 628 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230 eurov in

-        uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 628,01 do 732 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 130 eurov.

(4)Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter jih izplačuje zavod.

(5)Do solidarnostnega dodatka so ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(6)V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

(7)Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v decembru 2021. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2021.

(8)Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januar 2021 pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih FURS poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je zavod pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2021 za januar 2021.

(9)Solidarnostni dodatek za upokojence se izplača do konca januarja 2022.

(10)Sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(11)Solidarnostni dodatek za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju prejšnjega odstavka, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d..

(12)Solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(13)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.

(14)Od solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

(15)Uživalcu pokojnine iz osmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v letu 2021 ni posredoval, se solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.

(16)Do solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna na polni delovni čas, enkratni solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz tretjega odstavka tega člena v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestila, ki ga je uživalec prejel za december 2021.

(17)Upokojencem z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na podlagi tega člena upravičeni do izplačila solidarnostnega dodatka za upokojence, bo zavod dodatek izplačal pri izplačilu pokojnine za februar.

(18)Izplačilo solidarnostnega dodatka za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz šestnajstega odstavka tega člena izplača zavod na podlagi vložene vloge uživalca nadomestila, ki mora biti skupaj z dokazilom o odrejenem začasnem čakanju na delo oz. odsotnosti zaradi višje sile vložena pri izplačevalcu solidarnostnega dodatka najpozneje do 31. marca 2022.

(1)Za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije, se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.

(2)Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso prejele solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom, katerih obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 za leto 2021, preračunano na mesec, niso presegli zneska 591,20 eura, če so na dan uveljavitve zakona:

-        dopolnile 65 let starosti in

-        nosilci oziroma člani kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(3)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, posreduje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki osebno ime in EMŠO oseb iz prejšnjega stavka, ki so upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka.

(4)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, zavodu za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. Zavod posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.

(5)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, FURS za potrebe ugotovitve upravičenosti do solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. FURS posredovane podatke upari s podatki o dohodkih oseb in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.

(6)Enkratni solidarnostni dodatek v znesku 150 eurov se izplača na podlagi vloge upravičenca iz drugega odstavka tega člena, ki se vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, do 31. januarja 2022.

(7)Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka se zagotovijo Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

(8)Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(9)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.

(1)Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine oseb po tem členu so:

-        upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane, ki prejemajo veteranski dodatek;

-        upravičenci po zakonu, ki ureja vojne invalide, ki prejemajo invalidski ali družinski dodatek;

-        upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18 in 196/21 – ZDOsk);

-        upravičenci do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ki imajo odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

(2)Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača v višini 150 eurov.

(3)Enkratni solidarnostni dodatek iz prvega odstavka tega člena se izplača do 31. marca 2022.

(4)Do enkratnega solidarnostnega dodatka po prvem odstavku tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso hkrati upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka po drugih podlagah iz tega zakona.

(5)Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

Upravičenci, ki imajo pravico do denarne odškodnine za škodo na zdravju po tem zakonu, so:

1.oseba, katere cepljenje proti COVID-19 je opravil izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, ali oseba, ki jo je z zdravilom za zdravljenje COVID-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, zdravil izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in ji je nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij v skladu s predpisom, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja;

2.v primeru smrti osebe iz prejšnje točke, njen zakonec oziroma partner, s katerim je ta oseba živela v zunajzakonski skupnosti, in starši pod pogojem, da je bila umrla oseba otrok do 18. leta starosti ali otrok nad 18. letom starosti, če so ga bili starši dolžni preživljati ali je z njimi živel v trajnejši življenjski skupnosti;

3.v primeru smrti osebe iz 1. točke tega člena, njeni otroci do 18. leta starosti ali otroci nad 18. letom starosti, ki jih je bila ta oseba dolžna preživljati ali so z njo živeli v trajnejši življenjski skupnosti.

Z določbami tega zakona se ne posega v pravico oseb iz prejšnjega člena do povračila škode po splošnih predpisih, zlasti pa se določbe tega zakona ne uporabljajo glede povračila škode, ki je posledica strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali zdravljenja COVID-19 ali neustrezne kakovosti cepiva ali zdravila za zdravljenje COVID-19 v skladu s predpisom, ki ureja zdravila.

(1)O načinu in postopku za uveljavljanje pravice do odškodnine po tem zakonu in višini odškodnine za upravičence iz 70. člena tega zakona se uporablja predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, tako da:

-        upravičencu iz 1. točke 70. člena tega zakona pripada odškodnina, ki je določena za osebo, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij,

-        upravičencu iz 2. točke 70. člena tega zakona pripada odškodnina, ki je določena za zakonca oziroma partnerja, s katerim je živela v zunajzakonski skupnosti, in starše,

-        upravičencu iz 3. točke 70. člena tega zakona pripada odškodnina, ki je določena za otroke.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek mora v postopku za uveljavljanje pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom mnenje komisije za ugotavljanje vzročne zveze iz predpisa, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, vsebovati oceno o tem, ali je domnevna posledica cepljenja proti COVID-19 resen neželen učinek po cepljenju oziroma ali je domnevna posledica zdravljenja COVID-19 resen neželen učinek zdravljenja. Resen neželen učinek po cepljenju COVID-19 ali resen neželen učinek zdravljenja COVID-19 se ocenjuje v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, in pravilnikom, ki ureja farmakovigilanco zdravil za uporabo v humani medicini.

(3)Vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno posledico cepljenja proti COVID-19, ali vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno posledico zdravljenja COVID-19, ki v skladu s prejšnjim odstavkom ni ocenjena kot resen neželen učinek po cepljenju ali kot resen neželen učinek zdravljenja, se zavrne. Zoper odločbo iz prejšnjega stavka pritožba ni dovoljena, je pa mogoč upravni spor.

(4)Minister, pristojen za zdravje, določi in na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje, objavi obrazec, na katerem se vloži vloga za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo zaradi cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja COVID-19, v skladu s tem zakonom, pri čemer:

-        upošteva vsebino, ki jo mora vloga vsebovati v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena, in

-        določi podrobnejšo vsebino podatkov in dokumentacije za ocenjevanje resnega neželenega učinka cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja COVID-19 v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, in pravilnikom, ki ureja farmakovigilanco zdravil za uporabo v humani medicini, ki se vlogi priloži.

(5)V postopku se za vlogo in odločitev glede pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom upravna taksa ne plača.

(1)Denarna odškodnina se upravičencu izplača v enkratnem znesku v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe.

(2)Sredstva za izplačilo denarne odškodnine se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(3)Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za zdravje.

Od denarne odškodnine, izplačane po tem zakonu, se dohodnina ne plača.

(1)Vlada lahko donira ali odproda del zdravil, vključno s cepivi, ki se uporabljajo za preprečevanje ali zdravljenje COVID-19, drugim državam članicam Evropske unije, državam članicam schengenskega območja ali tretjim državam na podlagi izražene potrebe vlade zadevne države, če rok uporabnosti zdravila omogoča porabo pred njegovim iztekom.

(2)Za namen izvedbe donacije ali odprodaje dela zdravil, vključno s cepivi, iz prejšnjega odstavka, Vlada s sklepom pooblasti veletrgovca z zdravili za izvedbo donacije ali odprodaje. Za izvedbo donacije ali odprodaje dela zdravil, vključno s cepivi, je pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se Vlada lahko odloči tudi za donacijo ali odprodajo dela zdravil, vključno s cepivi, ki se uporabljajo za preprečevanje ali zdravljenje COVID-19, in ki Republiki Sloveniji še niso dobavljena, v okviru mednarodnih humanitarnih akcij ali aktivnosti na ravni Evropske unije.

(4)Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)ZZZS zagotavlja zbiranje podatkov, vzpostavi kontrolo pravilnosti podatkov in posredovanje zahtevkov ministrstvu, pristojnemu za zdravje, za zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke, namenjena preprečevanju, zamejevanju širjenja in zdravljenju COVID-19 ali zagotavljanju zadostnih zmogljivosti zdravstvenega sistema, ki jih delno ali v celoti krije proračun in vključuje tudi cepljenje proti gripi. ZZZS aktivnosti iz prejšnjega stavka izvaja tudi za storitve, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti izven javne mreže, in za storitve, zdravila in medicinske pripomočke, do katerih so upravičene osebe brez statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

(2)ZZZS aktivnosti iz prejšnjega odstavka izvaja do izteka veljavnosti posameznega ukrepa, za katerega ZZZS izvaja aktivnosti, vendar najdlje do 31. decembra 2024.

(1)Pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter dijakom in študentom, ki so vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči pri celostni oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah in pri izvajanju mobilnega testiranja in cepljenja, pripada dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini do 30 evrov dnevno, in sicer:

-        10 eurov za opravljanje nalog do 4 ure,

-        20 eurov za opravljanje nalog od 4 do 8 ur in

-        30 eurov za opravljanje nalog več kot 8 ur.

(2)Dodatek skupaj na mesečni ravni ne sme presegati 30 % višine povprečne mesečne neto plače zaposlenih v Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

(3)Dodatek je oproščen plačila dohodnine, davkov in prispevkov in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(4)Sredstva za dodatek iz tega člena, kakor tudi stroške nevladnih in drugih organizacij, ki koordinirajo vključevanje pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč iz prvega odstavka tega člena, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(5)Ukrep iz tega člena velja od 11. novembra 2021 do 30. junija 2022. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, največ za šest mesecev.

(1)Delodajalec na področju vzgoje in izobraževanja lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdlje do 31. avgusta 2022.

(2)Pogodba o zaposlitvi za določen čas se na področju vzgoje in izobraževanja lahko sklene tudi s strokovnim delavcem, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, če izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta v programu, ki ga izvaja vzgojno-izobraževalni zavod in za katerega je vpisan v razvid kot izvajalec javnoveljavnih programov.

(3)Na enak način lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi zasebni izvajalec socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravlja v okviru mreže javne službe.

(1)Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ odredi, da se začasno, dokler je to nujno, da se prepreči širjenje virusa SARS-CoV-2, omejijo ali zadržijo izhodi iz zavoda zaradi odhoda na delo (52. člen ZIKS-1), koriščenja ugodnosti (77. člen ZIKS-1) ali namenskega izhoda (99. člen ZIKS-1). Bivanje obsojencev na prostem (43. člen ZIKS-1) se zagotavlja ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusne okužbe in v skladu z možnostmi zavoda.

(2)Ukrep iz tega člena traja do 28. februarja 2022, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za tri mesece. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)V letu 2022 se iz proračuna Republike Slovenije ZZZS-ju zagotovijo sredstva za financiranje:

-        nadomestil med začasno zadržanostjo od dela zaradi COVID-19 za zaposlene pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci);

-        stroškov, nastalih izvajalcem zaradi obvladovanja COVID-19.

(2)Če ZZZS-ju v letu 2022 nastanejo višje obveznosti iz naslova dviga plač posameznim poklicnim skupinam v dejavnosti zdravstva, skladno z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se sredstva za kritje teh obveznosti v letu 2022 zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(3)Če ZZZS ne razpolaga z lastnimi viri, lahko predloži zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Ministrstvo, pristojno za zdravje, ugotavlja upravičenost do sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi predloženih dokazil.

(4)ZZZS izstavlja zahtevke za izplačilo sredstev iz proračuna, skupaj z dokazili, kvartalno, najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi posameznemu kvartalu. Za obdobje zadnjega kvartala izstavi zahtevke za izplačilo sredstev iz proračuna Republike Slovenije, skupaj z dokazili, mesečno, najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi posameznemu mesecu.

(5)ZZZS mora v enem mesecu po prejemu sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena pripraviti analizo porabe prejetih sredstev ZZZS.

(6)Ukrep velja od 1. januarja do 31. decembra 2022. Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP (Uradni list RS, št. 206/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Nov peti odstavek 8. člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se začne uporabljati 1. februarja 2022.

(1)Določbe tega zakona o odškodninski odgovornosti za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja z zdravilom za zdravljenje COVID-19, se uporabljajo za upravičence iz 70. člena tega zakona, tudi če je bilo cepljenje ali zdravljenje opravljeno pred uveljavitvijo tega zakona.

(2)Rok za vložitev vloge za pridobitev pravice do denarne odškodnine iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem uveljavitve tega zakona.

Ureditev dela preko polnega delovnega časa iz 35. člena tega zakona velja do 31. decembra 2021, Vlada pa ga lahko podaljša za največ šest mesecev.

Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz spremenjenega tretjega odstavka 8. člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ (Uradni list RS, št. 141/22) določa tudi: »41. člen

(1)Postopki v zvezi z vlogami za priznanje pravice do denarne odškodnine na podlagi 72. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 206/21 in 52/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDUPŠOP), ki jih je ministrstvo, pristojno za zdravje, prejelo pred uveljavitvijo tega zakona in o njih še ni odločilo, se končajo v skladu s spremenjenim 72. členom ZDUPŠOP.

(2)[ … ]. 42. člen

(1)Spremenjeni 72. člen ZDUPŠOP se uporablja za upravičence iz spremenjenega 70. člena ZDUPŠOP tudi, če je bilo cepljenje ali zdravljenje opravljeno pred uveljavitvijo tega zakona.

(2)Rok za vložitev vloge za pridobitev pravice do denarne odškodnine iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem uveljavitve tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »45. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.