Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ)

Ta zakon določa obdelavo podatkov in zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva in eZdravja, njihove upravljavce in upravičence do podatkov. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 45) v delu, ki se nanaša na opredelitev izraza zdravstvena dokumentacija.

Zdravstvena dokumentacija je izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov:

-        ki nastane ali je prejeto pri zdravstveni oskrbi,

-        ki je opredeljeno v Osnovni zdravstveni dokumentaciji v Prilogi 1 ali

-        ki je povezano z zdravstvenim stanjem in je nujno potrebno za izvajanje pravic ali obveznosti, priznanih ali določenih z zakonom. Pojem »zdravstvena dejavnost« ima enak pomen, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. Pojmi »zdravstvena oskrba«, »zdravstveni delavci« in »pacient« imajo enak pomen, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja pacientove pravice.

Za zbiranje, obdelavo in posredovanje osebnih podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov iz tega zakona, se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, kolikor s tem zakonom za posamezne primere ni drugače določeno.

Upravljavci zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva so Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) in ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) v Republiki Sloveniji.

Upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: upravljavci zbirk podatkov), pridobivajo osebne podatke praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo. V primerih posrednega zbiranja osebnih podatkov, posameznika ni potrebno predhodno seznaniti s tem, da se bodo podatki pridobili iz že obstoječe zbirke podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno. Upravljavci zbirk podatkov imajo pravico iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP) brezplačno dobiti naslednje podatke: EMŠO, ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, prebivališče in vrste prebivališča, državljanstvo, zakonski stan, šolska izobrazba, EMŠO matere, očeta, zakonca in otrok, datum in podatki o dogodkih, spremembah ali popravkih. Upravljavci zbirk podatkov imajo pravico uporabe številke zdravstvenega zavarovanja na kartici zdravstvenega zavarovanja kot povezovalnega znaka za zbiranje, obdelovanje in posredovanje podatkov, opredeljenih v zbirkah podatkov po tem zakonu. Infrastruktura kartice zdravstvenega zavarovanja se z uveljavitvijo tega zakona uporablja tudi za zdravstveno kartico kot zbirko podatkov, ob tem, da je zagotovljena popolna ločenost pristopov do podatkov zdravstvenega zavarovanja in do podatkov zbirke zdravstvene kartice. V zbirko zdravstvene kartice se podatki prenašajo iz drugih matičnih zbirk, opredeljenih v tem zakonu in so namenjeni za prenos podatkov, potrebnih pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, med izvajalci zdravstvenega varstva. Upravljavec zbirke podatkov na zdravstveni kartici je Ministrstvo za zdravje. Osebne podatke lahko pridobi tudi zdravnik, kadar te potrebuje zato, da zavaruje neposredno ogroženo življenje posameznika. Če se osebni podatki nanašajo na rasno, narodno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja ali spolno vedenje, lahko upravljavci zbirk podatkov pridobijo te podatke neposredno ali posredno le na podlagi pisne privolitve posameznika.

Vrste in vsebina posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, so opredeljeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona. Za posamezne zbirke podatkov iz Priloge 1 (NIJZ 16, NIJZ 25, NIJZ 25.1, NIJZ 26, NIJZ 26.1, NIJZ 26.2, NIJZ 53.1 in NIJZ 53.2) so določeni upravičenci do podatkov iz zbirke. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko upravljavec zbirk podatkov NIJZ 16, NIJZ 25, NIJZ 25.1, NIJZ 26, NIJZ 26.1, NIJZ 26.2, NIJZ 53.1 in NIJZ 53.2 iz Priloge 1 za podatke iz teh zbirk brez plačila stroškov pridobiva podatke iz drugih zbirk podatkov iz Priloge 1, lahko tudi le z uporabo EMŠO ali ZZZS številke (identifikacijske številke zavarovane osebe).

Za statistične namene ima NIJZ pravico zahtevati podatke, opredeljene v Prilogi 1, od upravljavcev vseh zbirk podatkov iz tega zakona.

Tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje podatkov v zbirkah podatkov predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje in ministrom, pristojnim za znanost in tehnologijo.

Podatke iz Priloge 1 pod zaporedno številko NIJZ 1 do NIJZ 75, Priloge 2 in Centralnega registra podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP) iz 14.b člena tega zakona, ki se obdelujejo na podlagi tega zakona, je treba vpisati v predpisana evidenčna sredstva ob zdravstvenih pregledih in drugih zdravstvenih storitvah. Podatki iz prejšnjega stavka se posredujejo v skladu z metodološkimi navodili NIJZ. Zdravnik, drugi zdravstveni delavci in sodelavci morajo v evidenčnem sredstvu s svojim podpisom potrditi izvide in rezultate pregleda oziroma drugih storitev po vsaki končani delovni izmeni. Obliko, način, evidenčna sredstva, največji časovni zamik po zdravstvenih pregledih ali drugih zdravstvenih storitvah iz prvega odstavka tega člena za vpis in posredovanje podatkov iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje. Postopek, kako lahko posamezni državljan uresničuje pravico do vpogleda v osebne zdravstvene podatke, določi minister, pristojen za zdravje. Izvajalcu, ki ne upošteva določb prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena glede posredovanja v zbirke NIJZ 48 ali NIJZ 49 iz Priloge 1, eNapotnica in eNaročilo iz Priloge 2 ali CRPP, se lahko do izpolnitve obveznosti posredovanja podatkov zadrži plačilo zdravstvene storitve iz sredstev obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja oziroma proračuna, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Podatke, ki omogočajo nadzor nad izpolnjevanjem določb tega odstavka, zagotavljajo izvajalci in NIJZ, sam nadzor pa izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Odgovorna oseba upravljavca zbirke podatkov odgovarja za popolnost in resničnost vpisanih podatkov. Sprememba vsakega podatka mora biti izvedena tako, da omogoča vpogled v prejšnji podatek, pri čemer mora biti razvidno, kdo in kdaj je spremenil podatek. Upravljavci zbirk podatkov, ki zagotavljajo iz svojih zbirk podatke za zbirko zdravstvena kartica, so dolžni zagotavljati razvidnost v svojih zbirkah podatkov.

Za zagotovitev enotnosti sistema vodenja zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, se uporabljajo enotna metodološka načela, enotni standardi (definicije, klasifikacije in šifranti) ter standardni postopki oblikovanja in pošiljanja poročil (v nadaljnjem besedilu: poročila). Enotna metodološka načela, enotne standarde (definicije, klasifikacije in šifranti) ter standardne postopke določi minister, pristojen za zdravje na predlog NIJZ po pridobitvi mnenja Statističnega urada Republike Slovenije.

Enotna metodološka načela in enotne standarde (definicije, klasifikacije in šifranti) za oblikovanje in vodenje zbirk podatkov, ki so skupni za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in NIJZ, določi minister pristojen za zdravje na predlog ZZZS in NIJZ po pridobitvi mnenja Statističnega urada Republike Slovenije.

Enotna metodološka načela in enotne standarde (definicije, klasifikacije in šifranti) za oblikovanje in vodenje zbirk podatkov, ki so skupni za ZZZS, NIJZ, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, določita ministra, pristojna za delo in zdravje, na predlog upravljavcev navedenih zbirk podatkov po pridobitvi mnenja Statističnega urada Republike Slovenije.

NIJZ zagotavlja za področje zdravstvenega varstva elemente enotnosti zdravstvenega informacijskega sistema v Republiki Sloveniji. Za uresničevanje enotnosti zdravstvenega informacijskega sistema, glede podatkov, ki so skupnega pomena za upravljavce iz 11. in 12. člena tega zakona, izvaja NIJZ naslednje naloge:

-        usklajuje vsebinske definicije podatkovnih pojmov;

-        uvaja in ukinja podatkovne pojme;

-        usklajuje razvrstitvene sezname (nomenklature, klasifikacije in šifrante). Ministrstvo, pristojno za zdravje zagotavlja sredstva za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.

eZdravje je na nacionalni ravni usklajen zdravstveni informacijski sistem, ki z delovanjem na enotni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi omogoča:

-        obdelavo zdravstvenih in drugih podatkov, podrobneje določenih v 14.b členu tega zakona in v Prilogi 2;

-        izvajanje storitev eZdravja, ki z elektronskimi sredstvi omogočajo obdelavo podatkov iz prejšnje alinee za namene, določene pri posamezni zbirki eZdravja. Za zagotavljanje storitev eZdravja NIJZ opravlja naslednje naloge:

-        načrtuje, razvija, upravlja, zagotavlja in spremlja uporabo enotnih elementov eZdravja, ki vključujejo sredstva, orodja, naprave in metode, potrebne za delovanje eZdravja;

-        načrtuje, razvija, upravlja, zagotavlja in spremlja uporabo enotne informacijsko-komunikacijske infrastrukture za upravljanje zbirk podatkov eZdravja in storitev eZdravja;

-        upravlja, zagotavlja in spremlja uporabo zbirk podatkov eZdravja in storitev eZdravja;

-        zagotavlja izmenjavo podatkov med eZdravjem in zdravstvenimi informacijskimi sistemi v tujini;

-        upravlja in izvaja sistem odobritev vključevanja informacijskih rešitev uporabnikov eZdravja v eZdravje;

-        spremlja in sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih ter v nacionalnih in mednarodnih delovnih telesih s področja zdravstvene informatike;

-        spremlja in sodeluje pri koordinaciji sistema upravljanja informacijske varnosti s področja zdravstvene informatike;

-        načrtuje in izvaja promocijo eZdravja in njegovih storitev ter usposabljanje in izobraževanje uporabnikov eZdravja;

-        pripravlja strokovne podlage s področja svojega delovanja in vrednoti učinke svojih nalog;

-        strateške naloge, ki pokrivajo področje razvoja in upravljanja;

-        operativne naloge, ki bodo zagotavljale nemoteno delovanje storitev eZdravja in storitev posameznih komponent sistema eZdravje;

-        naloge mednarodnega sodelovanja;

-        naloge izboljšanja zdravstvenih procesov z vzpodbujanjem uporabe storitev eZdravja, ki so usmerjene predvsem v promocijo, usposabljanje in izobraževanje. Za osebe, ki nimajo dodeljene EMŠO ali ZZZS številke zavarovane osebe, se v povzetku podatkov o pacientih lahko vodijo podatki o osebnem imenu in drugi podatki, potrebni za identifikacijo osebe. NIJZ opravlja naloge iz tretje alinee drugega odstavka tega člena na podlagi javnega pooblastila. Uporabniki eZdravja so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo storitve eZdravja in enotno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo eZdravja. Obvezni uporabniki eZdravja so izvajalci, drugi uporabniki eZdravja, določeni v posamezni zbirki eZdravja iz Priloge 2 in drugi obvezni uporabniki eZdravja za posamezne storitve eZdravja, če pravica do obdelave podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov eZdravja, izhaja iz drugega zakona. Minister, pristojen za zdravje, za obvezne uporabnike storitev eZdravja določi pogoje, roke, način vključitve in uporabe eZdravja.

Zbirke podatkov eZdravja so CRPP in zbirke podatkov, ki se vzpostavijo in vodijo zaradi izvajanja posameznih storitev eZdravja. Te zbirke podatkov so določene v Prilogi zbirk podatkov eZdravja, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega zakona. Upravljavec zbirk podatkov eZdravja je NIJZ. Ime in vsebina posameznih zbirk podatkov eZdravja, razen CRPP, njihov namen, kdo mora posredovati podatke in kdaj, način pridobivanja podatkov, rok hrambe podatkov in upravičenci do podatkov iz posamezne zbirke podatkov, so opredeljeni v Prilogi 2. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, lahko NIJZ:

-        za zbirke podatkov eZdravja brez plačila stroškov pridobiva podatke iz drugih zbirk podatkov, lahko tudi le z uporabo EMŠO ali ZZZS številke (identifikacijske številke) zavarovane osebe;

-        za namen izvajanja storitev eZdravja brez predhodnega dovoljenja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov povezuje zbirke podatkov eZdravja, tudi le z uporabo enega identifikatorja kot istega povezovalnega znaka.

CRPP je zbirka podatkov eZdravja o pacientih s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in o drugih pacientih, ki v Republiki Sloveniji prejmejo zdravstveno oskrbo. CRPP vsebuje naslednje podatke o pacientih iz prejšnjega odstavka:

-        povzetek podatkov o pacientu in

-        pacientovo zdravstveno dokumentacijo iz prvega odstavka 1.a člena tega zakona. Podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo zato, da se izvajalcem v Republiki Sloveniji in v tujini omogoči dostop do podatkov in izmenjava podatkov za izvajanje zdravstvene oskrbe in mrliško pregledne službe ter z namenom ažuriranja podatkov zdravstvene dokumentacije. Kontaktne podatke pacienta iz CRPP lahko izvajalci in NIJZ uporabijo za obveščanje pacienta o spremembah podatkov v CRPP in drugih zbirkah eZdravja, posredovanje ključev za elektronsko identifikacijo pacienta, izvedbo stikov s pacientom pred načrtovano zdravstveno storitvijo, posredovanje informacij in navodil v povezavi z načrtovano zdravstveno storitvijo, vabilo pacienta na izvedbo zdravstvene storitve, izvajanje zdravstvene storitve na daljavo ter spremljanje izkušenj pacienta in izidov zdravstvene obravnave po izvedbi zdravstvene storitve, pri čemer je treba upoštevati predpise s področja varstva osebnih podatkov glede tehničnih ukrepov za zagotavljanje varnosti podatkov pri komunikaciji. Podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zato, da se pacientom omogoči dostop do njihove zdravstvene dokumentacije prek informacijskih rešitev za pacienta in da se imenovanim zdravnikom in zdravnikom, ki so člani zdravstvene komisije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe ZZZS), omogoči dostop do podatkov v postopkih odločanja o pravicah v okviru zdravstvenega zavarovanja. Povzetek podatkov o pacientu iz prve alinee drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje osnovne podatke o pacientu:

1.pacientove identifikacijske in statusne podatke: a)    osebno ime; b)    državljanstvo; c)    naslov stalnega in začasnega prebivališča; č)  spol; d)    EMŠO oziroma datum rojstva, če pacient nima določene EMŠO; e)    ZZZS številka zavarovane osebe; f)     CRPP identifikacijska številka pacienta; g)    podatki o zdravstvenem zavarovanju (obveznem in prostovoljnem); h)    Zakonski stan, če je potreben za uveljavljanje pravic pacienta iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali za samo zdravstveno oskrbo; i)      izobrazba; j)      delo, delovno mesto oziroma poklic, podatki o delodajalcu; k)    kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov, podatek o uporabi namenskih aplikacij) in datum zadnje potrditve pravilnosti podatkov; l)      podatki o osebnem zdravniku:

-     o izvajalcu, pri katerem dela osebni zdravnik;

-     o osebnem zdravniku (osebno ime, telefonska številka in elektronski naslov pri izvajalcu, številka zdravstvenega delavca);

-     datum izbire osebnega zdravnika;

-     datum prekinitve izbire osebnega zdravnika; m)  podatki o zdravstvenem delavcu, ki pacienta obravnava (osebno ime, telefonska številka in elektronski naslov pri izvajalcu, številka zdravstvenega delavca); n)    podatki o družinskih članih, o osebah, ki jih določi pacient, njegovem zdravstvenem pooblaščencu, rejniku, skrbniku in drugih zakonitih zastopnikih, če so potrebni za uveljavljanje pravic:

-     osebno ime;

-     EMŠO oziroma datum rojstva, če posameznik nima določene EMŠO;

-     ZZZS številka zavarovane osebe;

-     naslov stalnega in začasnega prebivališča;

-     razmerje do pacienta;

-     kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov); o)    podatek o smrti: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti; p)    podatek o pisnih izjavah volje pacienta na podlagi zakona, ki ureja pacientove pravice:

-     o določitvi, izključitvi ali omejitvi oseb, ki so upravičene odločati o njegovi zdravstveni oskrbi;

-     o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve;

-     o določitvi oseb, ki se za čas življenja ali po njegovi smrti lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in oseb, katerim prepoveduje to seznanitev; r)     podatek o pisni izjavi pacienta iz tretjega odstavka 14.c člena; s)    davčno številko pacienta in oseb pod podtočko n) in tretje alinee pod podtočko p) te točke za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri njihovem dostopu in posodabljanju podatkov v CRPP; š)    način želene vzpostavitve stika; t)     oddelek, razred in letnik ter podatki o vzgojno-izobraževalnem zavodu za osebe, ki so udeleženci vzgoje in izobraževanja, oziroma letnik in podatki o višji strokovni šoli oziroma visokošolskem zavodu za osebe, ki so udeleženci višjega strokovnega oziroma visokošolskega študija;

2.pacientove zdravstvene podatke brez časovne omejitve: a)    krvna skupina; b)    alergije in preobčutljivosti; c)    cepljenja; č)    kronične bolezni; d)    medicinski pripomočki, ki so vsajeni v telo; e)    večji medicinski posegi; f)     podatki o invalidnosti;

3.pacientove zdravstvene podatke s časovno omejitvijo: a)    nosečnost in pričakovan datum poroda, ki sta dostopna v CRPP še 30 dni po tem datumu; b)    zdravstvena stanja in medicinski posegi za zadnjih šest mesecev; c)    zdravila, živila za posebne zdravstvene in prehranske namene, predpisana, prejeta ali izdana v zadnjih šestih mesecih; č)    medicinski pripomočki, izdani v zadnjih šestih mesecih.

Uporabniki podatkov CRPP so pacienti, izvajalci in pooblaščene osebe ZZZS, ki za namene iz tretjega odstavka prejšnjega člena obdelujejo podatke iz CRPP. Obdelava podatkov iz CRPP pri izvajalcih v Republiki Sloveniji je dopustna brez soglasja pacienta, pri izvajalcih v tujini pa na podlagi soglasja pacienta. Obdelava podatkov iz CRPP je brez soglasja pacienta dopustna za pooblaščene osebe ZZZS v postopkih odločanja o pravicah v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Pacient lahko da soglasje pisno, ustno ali z ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni soglasje. Pacient ima pravico s pisno izjavo prepovedati vpogled v povzetek podatkov o pacientu. Prepoved se lahko poda za izvajalca ali državo izvajalca. Dodatne možnosti prepovedi za določena zdravstvena stanja in medicinske posege lahko določi minister, pristojen za zdravje, na pobudo Komisije za medicinsko etiko. Pacient lahko s pisno izjavo omeji uporabo svojih kontaktnih podatkov. Prepoved iz prejšnjega odstavka ni mogoča za naslednje podatke:

-        osebno ime;

-        EMŠO;

-        ZZZS številka zavarovane osebe;

-        podatek o pisnih izjavah volje pacienta pod podtočko p) 1. točke četrtega odstavka prejšnjega člena;

-        podatek o pisni izjavi pacienta iz prejšnjega odstavka;

-        podatek o smrti: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti.

NIJZ za CRPP pridobiva naslednje pacientove identifikacijske in statusne podatke iz 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona od naslednjih zavezancev:

1.od upravljavca CRP: a)    podatke o pacientu:

-     osebno ime;

-     državljanstvo;

-     naslov stalnega in začasnega prebivališča;

-     EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če posameznik nima določene EMŠO;

-     davčno številko;

-     zakonski stan;

-     izobrazbo; b)    podatke o osebah iz podtočke n) in tretje alinee podtočke p) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona:

-     osebno ime;

-     EMŠO oziroma datum rojstva, če družinski član nima določene EMŠO;

-     davčno številko;

-     naslov stalnega in začasnega prebivališča;

-     razmerje do pacienta;

2.od upravljavca matičnega registra podatke o smrti pacienta: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti;

3.od ZZZS: a)    ZZZS številko zavarovane osebe in oseb pod podtočko n) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona; b)    EMŠO; c)    podatke o izbranih osebnih zdravnikih; č)    podatke o obveznem zdravstvenem zavarovanju; d)    poklic zavarovane osebe in podatke o delodajalcu; e)    podatke o tujih zavarovanih osebah, ki so prejele zdravstveno obravnavo v Republiki Sloveniji;

4.od zavarovalnic, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju,

5.od ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave, iz podatkov Centralnega avtentikacijskega sistema: a)    EMŠO; b)    telefonsko številko in elektronski naslov iz podtočke k) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;

6.od ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje: a)    EMŠO; b)    ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda, višje strokovne šole ali visokošolskega zavoda ter matično številko zavoda (PRS šifra); c)    oddelek oziroma vzgojna skupina, razred in letnik. NIJZ za CRPP pridobiva od upravljavca Registra prostorskih enot kot zavezanca šifrante občin, naselij, ulic, hišnih številk, številk stanovanj in poštnih številk. Izvajalci za CRPP od pacienta pridobivajo podatke:

-        o delu in delovnem mestu iz podtočke j) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;

-        o kontaktnih podatkih iz točke k) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;

-        iz podtočke l) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona za izvajalce izven mreže javne zdravstvene službe;

-        o kontaktnih podatkih iz podtočke n) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;

-        iz podtočk p), r) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona. CRPP se brez plačila stroškov povezuje z zbirkami podatkov in pridobiva zdravstveno dokumentacijo iz 1.a člena tega zakona iz zbirk Osnovna zdravstvena dokumentacija, zbirk iz Priloge 1 tega zakona in zbirk upravljavca ZZZS, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Za podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena se CRPP povezuje z zbirkami podatkov zavezancev za njihovo posredovanje. NIJZ z zavezanci iz prvega in drugega odstavka tega člena dogovori postopek izmenjave podatkov. Za potrebe nadzora nad evidentiranjem in obračunavanjem zdravstvenih storitev se lahko s CRPP povezuje evidenca o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot jo določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Izvajalci so glede podatkov iz podtočk d), e), f), j), k), l), m), n), p) in r) 1. točke ter 2. in 3. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona odgovorni za obdelavo, in sicer vsak izvajalec v delu, ki se nanaša na zagotavljanje določene zdravstvene oskrbe. Podatek se posreduje v CRPP takoj, ko nastane ali se prejme pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali mrliško pregledne službe, vendar najpozneje do konca delavnika. Podatek se posreduje v CRPP na način, da je razviden čas njegovega nastanka in njegove veljavnosti. Podatek posreduje v CRPP izvajalec, ki ga ob izvajanju zdravstvene oskrbe ali mrliško pregledne službe prvi zabeleži. Izvajalci ažurirajo podatke iz podtočk k) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona v svoji dokumentaciji iz CRPP pred vzpostavitvijo stika s pacientom in preverijo pravilnost kontaktnih podatkov ob vsakem stiku s pacientom, če ta omogoča nedvoumno identifikacijo pacienta. Spremembo kontaktnih podatkov ali načina vzpostavitve stika izvajalci posredujejo v CRPP do konca delavnika. Pooblastila zdravstvenih delavcev in drugih pooblaščenih oseb za obdelavo podatkov v CRPP se določijo za posamezen podatek ali po posameznih sklopih podatkov oziroma pacientove zdravstvene dokumentacije iz prvega odstavka 1.a člena tega zakona tako, da je obseg pooblastila odvisen od kvalifikacije, poklica in delovnega področja zdravstvenega delavca ter delovnega mesta oziroma dela pri izvajalcu oziroma ZZZS. Izvajalec oziroma ZZZS je odgovoren za podelitev in uporabo pooblastil v skladu s prejšnjim odstavkom. Pacient lahko podatke iz podtočk k) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona posreduje prek portala za paciente, aplikacije za paciente, po pošti z overjeno izjavo, po elektronski pošti z elektronsko podpisano izjavo ali osebno na NIJZ. Pacient lahko zdravstveno dokumentacijo iz tretje alineje prvega odstavka 1.a člena tega zakona posreduje prek portala za paciente ali aplikacije za paciente. Centralna storitev za spletno prijavo in elektronski podpis (v nadaljnjem besedilu: centralna storitev), kot jo določa zakon, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, lahko za elektronske storitve, ki uporabljajo centralno storitev, iz zbirk eZdravja na zahtevo pacienta, ki uporablja elektronske storitve, pridobi poleg podatkov, določenih v zakonu, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, tudi pacientovo ZZZS številko in jih posreduje elektronskim storitvam v zdravstvu za paciente.

Podatki o posameznem pacientu iz drugega odstavka 14.b člena tega zakona se v CRPP hranijo do njegove smrti, pri čemer se podatki iz 3. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona po poteku časovne omejitve blokirajo tako, da se prepreči njihova nadaljnja obdelava v CRPP. Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz podtočk a), d), e), o), p) in r) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona hranijo v CRPP eno leto po smrti pacienta. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se podatki hranijo 30 let od zadnje spremembe pacientovih zdravstvenih podatkov ali pacientove zdravstvene dokumentacije, če podatek o smrti pacienta v CRPP ni znan. Minister, pristojen za zdravje, določi:

-        vrsto in roke hrambe pacientove zdravstvene dokumentacije iz druge alinee drugega odstavka 14.b člena tega zakona;

-        šifrante, ki se uporabljajo za posredovanje podatkov iz 2. in 3. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;

-        natančnejše pogoje, vsebino in postopek posredovanja pisne izjave pacienta iz tretjega odstavka 14.c člena tega zakona;

-        pooblastila iz šestega odstavka prejšnjega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za zdravje. Inšpektorat, pristojen za zdravje, opravlja nadzor nad določbami prvega in drugega odstavka 8. člena, 14.b člena ter prvega, drugega in petega odstavka 14.č člena tega zakona. (prenehal veljati)

Z globo od 5.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

-        v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 14.č člena tega zakona, Prilogo 1 ali Prilogo 2 ne posreduje podatkov oziroma jih ne posreduje v rokih iz Priloge 1 ali Priloge 2,

-        zbrane podatke hrani v nasprotju z roki, določenimi v 3. točki četrtega odstavka 14.b člena, v prvem, drugem ali tretjem odstavku 14.d člena tega zakona, v Prilogi 1 ali Prilogi 2,

-        podatke iz Priloge 1 posreduje v nasprotju z načini dajanja podatkov iz Priloge 1,

-        obdeluje podatke v CRPP v nasprotju s prvim odstavkom 14.c člena ali petim odstavkom 14.č člena tega zakona,

-        v nasprotju s 14.b členom tega zakona, Prilogo 1 ali Prilogo 2 ne vodi predpisane zbirke podatkov ali je ne vodi v skladu z določbami tega zakona. Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznika. V hitrem postopku o prekršku lahko prekrškovni organ izreče globo znotraj razpona, ki je določen v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena.

Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati zakon o evidencah na področju zdravstva (Uradni list SFRJ, št. 22/78 in 18/88 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93) in 41., 42., 43., 44., 45., 46., 53., 54., 55. in 56. člen zakona o evidencah na področju dela (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93), ki določajo evidence s področja zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva.

Enotna metodološka načela in enotne standarde (definicije, klasifikacije, šifrante), evidenčna sredstva ter standardne postopke oblikovanja in pošiljanja poročil iz 10. in 11. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravstvo v enem letu od uveljavitve tega zakona. Enotna metodološka načela in enotne standarde (definicije, klasifikacije, šifrante), evidenčna sredstva ter standardne postopke oblikovanja in pošiljanja poročil iz 12. člena tega zakona določita skupaj ministra, pristojna za delo in zdravstvo v enem letu od uveljavitve tega zakona. Do izdaje novih metodoloških načel, standardov, evidenčnih sredstev in predpisov iz prvega in drugega odstavka tega člena se še naprej uporablja navodilo o enotnih metodoloških načelih in standardih za evidenco na področju zdravstva (Uradni list SFRJ, št. 13/79), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

Obliko, načine in sredstva evidentiranja iz 8. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravstvo na predlog IVZ v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Priloga zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva Priloga 2: Priloga zbirk podatkov ezdravja