Uradni list RS, št. 43/06, 76/10, 206/21 – ZDUPŠOP in 100/25
Sprejel Državni zbor Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu · EVA 2005-1812-0001 · EPA 0473-IV
(1)Ta zakon ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja in določa pristojnosti, ki jih imajo na tem področju organi Republike Slovenije.
(2)Zakon ureja tudi status Slovencev brez slovenskega državljanstva in repatriacijo.
(1)Slovenci in Slovenke (v nadaljnjem besedilu: Slovenci) zunaj Republike Slovenije so:
- Slovenci v zamejstvu (zamejski Slovenci; zamejci); to so pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah;
- Slovenci po svetu; to so zdomci in izseljenci, ki bivajo v sosednjih državah zunaj območja opredeljenega kot slovensko zamejstvo in v ostalih evropskih ter izvenevropskih državah.
(2)Slovensko zamejstvo so tista obmejna območja vseh štirih sosednjih držav, kjer prebiva avtohtono slovensko prebivalstvo.
Zakon se nanaša na Slovence v zamejstvu in po svetu:
- z državljanstvom Republike Slovenije;
- s statusom Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije;
- brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa.
(1)Republika Slovenija spoštuje načelo Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope, da so narodne manjšine v Evropski uniji pomemben dejavnik sodelovanja med državami.
(2)Republika Slovenija podpira čezmejno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, v katerem je avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah pomemben dejavnik.
(1)Slovenci v zamejstvu in po svetu so enakovreden del enotnega slovenskega naroda.
(2)Republika Slovenija je matična domovina vseh Slovencev zunaj njenih meja in tudi država zaščitnica avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah.
(1)Območja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo skupni slovenski kulturni prostor.
(2)Prizadevanje za ohranitev in okrepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru sodi med poglavitne naloge Republike Slovenije.
Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je neločljiv in bistven del zunanje politike Republike Slovenije.
Republika Slovenija spremlja in se dejavno zavzema za izvajanje vseh dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki zadevajo tudi interese in pravice avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.
Republika Slovenija skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture, za ohranitev kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Republika Slovenija omogoča in pospešuje vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda.
(1)Republika Slovenija podpira celovitost, subjektiviteto in avtonomnost avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in spoštuje organizirane oblike enotnega predstavništva posamezne skupnosti.
(2)V odnosih z avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah Republika Slovenija uveljavlja državniški, demokratičen in partnerski pristop.
Odnose s Slovenci zunaj njenih meja gradi Republika Slovenija na osnovi dolgoročne strategije ki se uresničuje:
- z institucionalnim povezovanjem na ravni organov in ustanov;
- z razvijanjem trajnostnih strategij za vsestransko krepitev slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu;
- s finančno pomočjo.
Poglavitna nosilca sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu sta:
- Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in
- Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
(1)Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (v nadaljnjem besedilu: urad) je centralni organ državne uprave za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Vodi ga minister brez listnice.
(2)Urad je posredno vključen v informacijsko mrežo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3)Urad lahko preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, daje diplomatskim predstavništvom in konzulatom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije) pobude s področja svojega dela.
Urad je pristojen za opravljanje nalog, ki se nanašajo na:
- Slovence v zamejstvu in po svetu;
- njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in politično in drugo povezovanje z matično državo Republiko Slovenijo;
- informiranje na področju pravne zaščite;
- informiranje, svetovanje in pomoč posameznikom ter organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu;
- spremljanje in usklajevanje dejavnosti ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
- oblikovanje in izvajanje državne politike do Slovencev v zamejstvu in po svetu;
- izvajanje finančnih podpor v skladu s tem zakonom;
- zagotavljanje prostorov nevladnim organizacijam v Republiki Sloveniji, ki opravljajo dejavnost na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
(1)Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (v nadaljnjem besedilu: komisija) je delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije.
(2)Komisija je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na:
- spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu;
- spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
- sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu;
- ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno;
- zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije;
- sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu;
- oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja;
- informiranje Državnega zbora Republike Slovenije o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu;
- skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov;
- spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
O svojih aktivnostih pri izvajanju sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu se urad ter Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu medsebojno obveščata.
(1)Ministrstva, v okviru svojih delovnih področij, vzpostavljajo stike in razvijajo sodelovanja z organizacijami Slovencev zunaj Republike Slovenije.
(2)Dejavnosti ministrstev iz prejšnjega odstavka tega člena usklajuje urad.
(3)Ministrstva in drugi državni organi so dolžni urad sproti informirati o svojih dejavnostih na področju sodelovanja s Slovenci zunaj Republike Slovenije.
(4)Vloga pristojnih ministrstev kot nosilcev sodelovanja je opredeljena v posameznih poglavjih tega zakona, v posameznih področnih zakonih in podzakonskih aktih.
V okviru svojih pristojnosti in možnosti vzpostavljajo stike in razvijajo sodelovanje z organizacijami Slovencev zunaj Republike Slovenije tudi ostali državni organi Republike Slovenije, organi lokalnih skupnosti, javni zavodi, verske skupnosti in organizacije civilne družbe.
(1)Svet za Slovence v zamejstvu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zamejstva.
(2)Svet za Slovence v zamejstvu zaseda najmanj dvakrat letno.
(3)Člane Sveta za Slovence v zamejstvu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence v zamejstvu opravlja urad.
(4)Mandat Sveta za Slovence v zamejstvu traja pet let. Mandat Svetu za Slovence v zamejstvu preneha z imenovanjem novega sveta. Posameznik je lahko v Svet za Slovence v zamejstvu imenovan večkrat.
(5)Če nov Svet za Slovence v zamejstvu ni imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi svet, vendar največ za šest mesecev.
(6)Razlogi za predčasno razrešitev in postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.
(7)Delovanje Sveta za Slovence v zamejstvu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
(8)Člane Sveta za Slovence v zamejstvu, predstavnike Slovencev v zamejstvu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje reprezentativne organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.
(9)Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu po štiri predstavnike avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (Republika Italija) in Zvezne dežele Koroške (Republika Avstrija) ter po dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Zvezne dežele Štajerske (Republika Avstrija) in Železne županije (Republika Madžarska). Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu tudi dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, katere pripadniki prebivajo v sedmih županijah Republike Hrvaške, ki mejijo na Republiko Slovenijo, in na območju mesta Zagreb.
Svet za Slovence v zamejstvu:
- sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politik ter strategij Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence v zamejstvu;
- svetuje Vladi Republike Slovenije in njenim ministrstvom v okviru njihovih zakonitih pristojnosti, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu;
- sodeluje pri izdelavi drugih strateških dokumentov ter razvojnih programov;
- sprejema stališča do dogodkov, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu.
(1)Svet za Slovence po svetu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zdomstva ter izseljenstva.
(2)Svet za Slovence po svetu zaseda praviloma enkrat letno.
(3)Člane Sveta za Slovence po svetu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje Sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence po svetu opravlja urad.
(4)Mandat Sveta za Slovence po svetu traja pet let. Mandat Svetu za Slovence po svetu preneha z imenovanjem novega sveta. Posameznik je lahko v Svet za Slovence po svetu imenovan večkrat.
(5)Če nov Svet za Slovence po svetu ni imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi svet, vendar največ za šest mesecev.
(6)Razlogi za predčasno razrešitev in postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.
(7)Delovanje Sveta za Slovence po svetu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
(8)Člane Sveta za Slovence po svetu, predstavnike Slovencev po svetu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje organizacije Slovencev po svetu.
(9)Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence po svetu:
- štiri predstavnike Slovencev, živečih v evropskih državah, pri čemer sta dva predstavnika slovenskih izseljencev, živečih v državah nekdanje Jugoslavije;
- tri predstavnike Slovencev, živečih v Južni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Argentini;
- tri predstavnike Slovencev, živečih v Severni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Združenih državah Amerike, drugi pa predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi;
- dva predstavnika Slovencev, živečih v Avstraliji;
- in enega predstavnika Slovencev, živečih v ostalih državah drugih celin.
Svet za Slovence po svetu sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike ter strategije Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence po svetu.
(1)Urad v okviru svojih rednih programov skrbi tudi za kulturno sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije, ohranjanje skupne kulturne dediščine ter za medsebojno izmenjavo dosežkov s tega področja.
(2)Pri pripravi posebnih razpisov za področje kulture in pri sprejemanju odločitev o financiranju na podlagi posebnih razpisov za področje kulture urad pridobi strokovna stališča ministrstva, pristojnega za kulturo.
(1)Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, sklepa krovne bilateralne sporazume o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti in iz njih izhajajoče izvedbene programe.
(2)Pri sklepanju bilateralnih sporazumov in programov se upoštevajo tudi interesi Slovencev, ki živijo v drugi državi pogodbenici.
Arhiv Republike Slovenije vodi zbirno evidenco arhivskega gradiva v zamejstvu in po svetu, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence.
Javni arhivi v Republiki Sloveniji evidentirajo in izdelujejo vodnike ter druge pripomočke o arhivskem gradivu, ki je v zamejstvu in po svetu ter se nanaša na Slovenijo in Slovence.
(1)Republika Slovenija vzpodbuja nastajanje javnih ali zasebnih centrov (arhivskih, informacijskih, kulturnih, ekonomskih) v tistih državah, kjer živi večje število Slovencev.
(2)V skladu z zakonodajo posamezne države slovenski center zbira in hrani izvirno zasebno arhivsko gradivo, ki je v tej državi nastalo in se nanaša na Slovenijo in Slovence.
(3)Odgovorni za delo z arhivskim gradivom v centrih morajo upoštevati strokovna načela arhivske stroke in biti za delo ustrezno usposobljeni.
(4)Skrb za strokovno izobraževanje in svetovanje ter strokovni nadzor opravlja Arhiv Republike Slovenije oziroma drugi javni arhivi v Republiki Sloveniji.
V državah, kjer slovenski centri niso ustanovljeni, lahko javni arhivi Republike Slovenije in drugi evidentirajo izvirno arhivsko gradivo, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence v teh državah, zbirajo reprodukcije tega gradiva in le izjemoma zbirajo izvirno arhivsko gradivo, v skladu s predpisi teh držav.
(1)Javni zavod Radiotelevizija Slovenija je dolžan v okviru svojih, s področno zakonodajo opredeljenih nalog, skrbeti za ustrezno obveščanje Slovencev v zamejstvu in obveščanje javnosti v Republiki Sloveniji o problematiki Slovencev v zamejstvu in po svetu.
(2)Vsem zainteresiranim Slovencem zunaj Republike Slovenije, ki živijo na območju dosega satelitskega oddajanja oziroma sprejemanja signalov Radiotelevizije Slovenije, je ta dolžna omogočiti sprejemanje svojih programov brez vsakršnih odškodnin, naročnin ali drugih oblik plačevanja.
Nadzor nad izvajanjem nalog iz 26., 27. in 30. člena tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo.
(1)Republika Slovenija podpira obveščanje na področju tiskanih medijev tako, da tiskanim medijem nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v zamejstvu in po svetu namenja ustrezno finančno podporo, ki omogoča njihovo izhajanje.
(2)Do podpore so upravičeni mediji, ki imajo status tiskanega medija nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v zamejstvu in po svetu.
(3)Kriteriji za pridobitev statusa tiskanega medija nacionalnega pomena so:
- vsebinski koncept;
- število naročnikov;
- izvajanje obveščanja Slovencev zunaj Republike Slovenije kot primarna dejavnost izdajatelja;
- čas dosedanjega izhajanja zadevnega tiskanega medija;
- drugi kriteriji, določeni z zakoni ali podzakonskimi akti.
(4)O pridobitvi in odvzemu statusa tiskanega medija nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v zamejstvu in po svetu odloča urad na podlagi izpolnjevanja kriterijev iz tretjega odstavka tega člena.
(1)Republika Slovenija zagotavlja Slovencem v zamejstvu in po svetu pogoje za ohranjanje in učenje slovenskega jezika. V ta namen:
1.organizira v evropskih državah, kjer živijo slovenski izseljenci in zdomci dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za otroke, mladostnike in odrasle ter omogoča štipendije za njihovo udeležbo na tistih šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;
2.zagotavlja finančna sredstva za plačevanje najemnin za učne prostore v krajih, kjer izvajanje slovenskega dopolnilnega pouka ni mogoče v javnih izobraževalnih ustanovah;
3.nudi v izvenevropskih državah pomoč pri pouku slovenskega jezika za otroke, mladostnike in odrasle:
- v obliki strokovnega izpopolnjevanja učiteljev v Sloveniji in v tujini,
- pošiljanja učbenikov in drugih učnih sredstev ter
- delnega kritja materialnih stroškov, ki nastajajo pri pouku,
- zagotavljanja štipendij za udeležbo na tistih šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;
4.zagotavlja dodatno strokovno in jezikovno izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev, ki delujejo na slovenskih oziroma dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih v zamejstvu in štipendije za udeležbo zamejskih otrok, mladostnikov ter odraslih na šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;
5.organizira strokovno poučne ekskurzije za učence in dijake;
6.vključuje zamejske šole v šolska tekmovanja in druge aktivnosti v Sloveniji;
7.podpira razvoj učenja slovenskega jezika na daljavo z uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij.
(2)Za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena je zadolženo ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, ter ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pri uresničevanju nalog iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka tega člena sodeluje tudi urad. Izvajalci so javne in zasebne vzgojne inštitucije rednih izobraževalnih programov.
Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, preverja stanje in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju slovenskega jezika preko staršev, učiteljev in diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije.
(1)Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije, Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije, in Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije se lahko v izobraževalne programe javnih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji vpisujejo pod ugodnejšimi pogoji, na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje visokega šolstva.
(2)Slovenci v zamejstvu in po svetu iz prejšnjega odstavka lahko v Republiki Sloveniji pod ugodnejšimi pogoji pridobivajo štipendije na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje štipendiranja.
Republika Slovenija organizacijsko in finančno podpira:
- povezovanje in sodelovanje med Slovenci v zamejstvu in po svetu in subjekti v Sloveniji na področjih znanosti ter razvoja novih tehnologij;
- vključevanje v tujini delujočih slovenskih strokovnjakov, mladih raziskovalcev in predavateljev v znanstveno-raziskovalne programe, ki jih izvajajo ustrezne institucije naše države;
- mednarodna srečanja, ki omogočajo navezovanje stikov in projektov sodelovanja s slovenskimi znanstveniki v tujini;
- ustanavljanje in delovanje lektoratov slovenskega jezika na univerzah na območjih, kjer živijo večje skupnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije.
Raziskovalne institucije Republike Slovenije posvečajo posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene stvarnosti slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu.
Za izvajanje ključnih nalog na področju znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega sodelovanja s slovenskimi znanstveniki v tujini je pristojno ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo znanost in tehnologijo.
(1)Republika Slovenija v okviru sprejete področne zakonodaje zagotavlja pogoje za ohranjanje stikov s Slovenci v zamejstvu in po svetu na področju športa in spodbuja neposredno sodelovanje slovenskih športnih organizacij s športnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu.
(2)Na razpise ministrstva, pristojnega za šport, se lahko prijavijo samo zamejske športne zveze. Na vse ostale razpise, ki jih za področje športa objavljajo državni organi in iz javnih sredstev sofinancirane nevladne organizacije, se lahko prijavijo športne krovne organizacije, zamejske športne zveze, slovenska športna društva ter posamezniki slovenske narodnosti iz zamejstva in sveta.
(3)Slovenci v zamejstvu in po svetu imajo v zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena enake pravice kot slovenski državljani.
(1)Sodelovanje z zamejskimi Slovenci poteka v obliki:
- prirejanja skupnih športnih srečanj;
- organiziranja strokovnih seminarjev za zamejske strokovne delavce v športu;
- udeležbe zamejskih strokovnih delavcev v športu na strokovnih seminarjih, usposabljanjih in izpopolnjevanjih v Republiki Sloveniji;
- sodelovanja pri organiziranju večjih športnih prireditev;
- vključevanja slovenskih trenerjev v strokovno delo zamejskih športnih organizacij za njihove člane vseh starostnih skupin in vseh športnih zvrsti.
(2)Stiki s Slovenci po svetu, poleg neposrednega sodelovanja med pristojnimi športnimi organizacijami, potekajo tudi v obliki izmenjave informacij, strokovnega gradiva in literature za področje športa ter prirejanja skupnih športnih in strokovnih srečanj.
Za izvajanje ključnih nalog na področju sodelovanja s športnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu je pristojno ministrstvo, pristojno za šport.
Pri izvajanju mednarodnega gospodarskega in regionalnega sodelovanja je ena od prioritet Republike Slovenije poglobitev sodelovanja z gospodarskimi, kmetijskimi in ostalimi organiziranimi strukturami Slovencev v zamejstvu in po svetu.
(1)Oblikovanje in izvajanje politike gospodarskega in regionalnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu temelji na naslednjih medsebojno usklajenih dokumentih: Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za EU, Programu ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, Strategiji trga dela in zaposlovanja, Strategiji Republike Slovenije v informacijski družbi in regionalnih razvojnih programih.
(2)Veljavni dokumenti razvojnega načrtovanja iz prejšnjega odstavka tega člena se uskladijo z določbami tega zakona.
(1)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in organ, pristojen za regionalni razvoj, določita izhodišča, cilje in namen, instrumente in način financiranja ukrepov za spodbujanje gospodarskega in regionalnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
(2)Organ, pristojen za regionalni razvoj, pri izvajanju nalog, povezanih z oblikovanjem euroregij in drugih čezmejnih regionalnih razvojnih povezav, skrbi za obveščenost, vključitev in zagotavljanje interesov Slovencev v zamejstvu.
Financiranje ukrepov za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu, ki prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu ter njeni prepoznavnosti, izvaja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v skladu s 43.b do 43.e členom tega zakona.
(1)Ukrepi za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu iz prejšnjega člena so: – podpora delovanju gospodarskih organizacij Slovencev v zamejstvu iz 43.c člena tega zakona in njihovim dejavnostim za promocijo gospodarske prepoznavnosti območja slovenskega zamejstva, – spodbujanje naložb v gospodarstvo, – spodbujanje turistične ponudbe in razvoj lokalnih turističnih produktov, – podpora projektom, ki posebej pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu.
(2)Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in urad skupaj sprejmeta program, v katerem natančneje opredelita ukrepe iz prejšnjega odstavka in njihovo financiranje. Trajanje programa, ki ni krajše od enega leta in daljše od petih let, se določi v programu.
(3)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi javne razpise za financiranje izvedbe posameznih ukrepov iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena.
(1)Na javni razpis za izvedbo ukrepov iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena se lahko prijavijo organizacije Slovencev v zamejstvu, ki izpolnjujejo pogoje iz 51. člena tega zakona in katerih namen delovanja je spodbujanje gospodarske osnove iz 43.a člena tega zakona, medsebojno povezovanje in sodelovanje Slovencev v zamejstvu ter njihovo sodelovanje in povezovanje z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu). Na javni razpis se lahko prijavijo gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu, ki delujejo vsaj pet let pred prijavo na javni razpis. Šteje se, da je časovni pogoj delovanja izpolnjen tudi, če ga izpolnjuje večina ustanovnih članov oziroma ustanoviteljev te gospodarske organizacije. Način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka se določi v javnem razpisu.
(2)Za izvedbo javnega razpisa minister, pristojen za gospodarstvo, imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in urada. Komisija pregleda in oceni prejete vloge ter ministru, pristojnemu za gospodarstvo, predlaga prejemnike finančnih sredstev.
(3)Javni razpis za izbor prejemnikov finančnih sredstev vsebuje naslednja merila: – obseg že izvedenih aktivnosti gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu in njenih ustanovnih članov oziroma ustanoviteljev za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu v zadnjih petih letih; – obdobje delovanja gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu in obdobje delovanja njenih ustanovnih članov oziroma ustanoviteljev na področju spodbujanja gospodarske osnove; – načrtovane aktivnosti gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu; – načrtovano sodelovanje z drugimi gospodarskimi organizacijami Slovencev v zamejstvu ali organizacijami v Republiki Sloveniji; – merila, določena v programu iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(4)Na podlagi predloga komisije iz drugega odstavka tega člena minister, pristojen za gospodarstvo, izda odločbo o izboru in financiranju gospodarskih organizacij Slovencev v zamejstvu. Medsebojna razmerja med izbranimi gospodarskimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, se uredijo s pogodbo za obdobje trajanja programa iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(1)Na javni razpis za izvedbo ukrepov iz druge in tretje alineje prvega odstavka 43.b člena tega zakona se lahko prijavijo gospodarski subjekti in drugi subjekti javnega ali zasebnega prava s projekti, ki pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu ter njeni prepoznavnosti.
(2)Za izvedbo javnega razpisa minister, pristojen za gospodarstvo, imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in urada. Komisija pregleda in oceni prejete vloge ter ministru, pristojnemu za gospodarstvo, predlaga prejemnike finančnih sredstev. Pogoji in merila za izbor projektov se podrobneje določijo v programu iz drugega odstavka 43.b člena tega zakona.
(3)Na podlagi predloga komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za gospodarstvo, izda odločbo o izboru in financiranju projektov. Medsebojna razmerja med izbranimi gospodarskimi subjekti in drugi subjekti javnega ali zasebnega prava in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, se uredijo s pogodbo.
(1)Za izvedbo projektov iz četrte alineje prvega odstavka 43.b člena tega zakona lahko ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, gospodarskim organizacijam Slovencev v zamejstvu, gospodarskim subjektom, katerih ustanovitelji so gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu, ali drugim subjektom javnega in zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji) na podlagi odločbe iz petega odstavka tega člena dodeli sredstva brez javnega razpisa.
(2)Projekti iz prejšnjega odstavka se lahko financirajo, če so s programom iz drugega odstavka 43.b člena tega zakona opredeljeni kot projekti posebnega pomena, ki prispevajo k razvoju gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu in posebej pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu ter njeni prepoznavnosti. Projekt posebej pomembno prispeva k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu, če prispeva k ohranjanju in krepitvi drugih področij delovanja avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah (na primer kultura, ohranjanje slovenskega jezika, izobraževanje, znanost, visoko šolstvo in šport) ali prispeva k zmanjševanju brezposelnosti Slovencev v zamejstvu.
(3)Vlagatelj vloži vlogo za dodelitev finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. V vlogi mora vlagatelj podrobno opisati projekt in izkazati izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4)Vlogo pregleda komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za gospodarstvo, in ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ter urada. Komisija poda mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.
(5)O dodelitvi finančnih sredstev minister, pristojen za gospodarstvo, odloči z odločbo po prostem preudarku, pri čemer je preudarek omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in pomembnost vpliva projekta na ohranjanje, krepitev in razvoj avtohtone slovenske narodne skupnosti na območju njegovega izvajanja. Medsebojna razmerja med prejemniki finančnih sredstev in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, se uredijo s pogodbo.
(6)Skupna vrednost dodeljenih sredstev v skladu s tem členom ne sme preseči 20 odstotkov zagotovljene višine sredstev za izvajanje programa iz drugega odstavka 43.b člena tega zakona.
Za vprašanja postopka financiranja ukrepov iz 43.b člena tega zakona se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki urejajo postopek in način dodeljevanja sredstev državnega proračuna za izvajanje prednostnih in razvojnih nalog, če ni s tem zakonom drugače določeno.
V državnem proračunu se pri organu, pristojnem za regionalni razvoj, zagotavljajo finančna sredstva za izvajanje razvojnih programov in projektov z delovnega področja organa, pristojnega za regionalni razvoj, ki se v skladu s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu.
(1)S finančno podporo pomaga Republika Slovenija vzdrževati strukture in dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije, kar vključuje tudi finančno podporo organizacijam Slovencev izven Republike Slovenije in drugim organizacijam, ki izvajajo dejavnosti, ki so v interesu Slovencev zunaj Republike Slovenije.
(2)S finančno podporo pomaga Republika Slovenija tudi posameznikom in organizacijam, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
(1)Glavnina finančne podpore Slovencem v zamejstvu in po svetu je zagotovljena s posebnima stalnima postavkama v rednem letnem proračunu Republike Slovenije.
(2)Postavki iz prvega odstavka tega člena se nahajata pri proračunskem uporabniku Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Postopek razdeljevanja sredstev določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.
(1)Pri razdeljevanju sredstev se upoštevajo analize, ocene, strategija ter interesi Republike Slovenije in potrebe, interesi, ocene ter predlogi Slovencev zunaj Republike Slovenije.
(2)Analize, ocene, interesi in potrebe iz prejšnjega odstavka tega člena se nanašajo na upravičenost posameznih prosilcev do finančnih podpor iz Republike Slovenije.
(1)Vloga Sveta za Slovence v zamejstvu pri izvajanju finančne podpore avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu se določi z uredbo iz 47. člena tega zakona.
(2)Vloga Sveta za Slovence po svetu pri izvajanju finančne podpore slovenskim zdomcem in izseljencem se določi z uredbo iz 47. člena tega zakona.
Finančno podporo Republike Slovenije lahko pridobijo Slovenci v zamejstvu, Slovenci po svetu in njihovi potomci ter posamezniki in organizacije iz 45. člena tega zakona.
Finančno podporo Republike Slovenije lahko prejme prosilec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- da si z enkratnim dejanjem ali s trajno dejavnostjo prizadeva za materialno, socialno, politično, kulturno ali duhovno dobrobit pripadnikov slovenskega naroda zunaj Republike Slovenije oziroma za ohranitev in krepitev njihove slovenske identitete;
- da ima pozitiven odnos do povezovanja z matično domovino Republiko Slovenijo in
- da spoštuje postopke in obveznosti v zvezi z rabo proračunskih sredstev Republike Slovenije.
(1)O tem ali prosilec izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev finančne podpore Republike Slovenije presoja in odloča urad na podlagi določb uredbe iz 47. člena tega zakona.
(2)S prosilcem, ki izpolnjuje pogoje in merila iz 51. in 53. člena tega zakona ter mu je finančna podpora odobrena, sklene urad pogodbo. Pogodba se sklene za določen čas in je lahko večletna.
Višina finančne podpore Republike Slovenije je odvisna od naslednjih meril:
- od izpričane vloge prosilca in njegovega pomena znotraj posamezne slovenske skupnosti;
- od obsega in kakovosti delovanja;
- od velikosti in razvejanosti strukture;
- od načrtov delovanja;
- od dejanskih stroškov in potreb;
- od nujnosti zadev;
- od simbolne vrednosti enkratnega dejanja, trajnega delovanja ali materialnega pričevanja;
- od višine finančne podpore, ki jo prosilec prejme z drugih virov.
(1)Prejemnik podpore je dolžan finančna sredstva uporabljati namensko, zakonito, skladno z načrtom uporabe, ki je sestavni del prošnje za dodelitev podpore, in skladno z določbami tega zakona.
(2)Prejemniki finančne podpore so dolžni uradu v predpisanem roku predložiti natančna pisna poročila in dokazila o uporabi sredstev, tako kot je določeno z uredbo iz 47. člena tega zakona.
Za zakonito in smotrno izvajanje finančne podpore je odgovoren predstojnik urada.
Urad je dolžan spremljati izvajanje finančne podpore in zbirati podatke o prispevkih, ki jih strukturam in dejavnostim Slovencev v zamejstvu in po svetu namenjajo ostali državni organi Republike Slovenije.
Vsi državni organi Republike Slovenije, ki so v predhodnem letu del svojih proračunskih sredstev namenili tudi strukturam in dejavnostim Slovencev v zamejstvu in po svetu ali projektom, povezanim s Slovenci v zamejstvu in po svetu, so dolžni uradu posredovati natančne podatke o teh prispevkih najpozneje do konca meseca aprila tekočega leta.
(1)Nevladni organizaciji s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja dejavnost na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, lahko urad z namenom zagotovitve prostorov, ki jih potrebuje za svoje delovanje, dodeli v brezplačno uporabo nepremično premoženje države z neposredno pogodbo, če izpolnjuje naslednje pogoje: – dejavnost nevladne organizacije na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu pomembno prispeva k ohranjanju in razvoju slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in po svetu; – nevladna organizacija ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju zunanjih zadev in – nevladna organizacija deluje na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu vsaj deset let.
(2)Medsebojna razmerja med nevladno organizacijo in uradom se uredijo s pogodbo iz prejšnjega odstavka. Pogodba se sklene za določen čas največ petih let in se lahko podaljšuje z dodatkom k osnovni pogodbi vsakič za določen čas največ petih let, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
(3)Upravljavec nepremičnega premoženja države iz tega člena je urad.
(4)Za vprašanja brezplačne uporabe nepremičnega premoženja iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja države, če ni v tem členu drugače določeno.
Republika Slovenija je matična domovina vseh Slovencev, zato tudi Slovencem brez slovenskega državljanstva na svojem ozemlju priznava poseben status, ki imetnikom zagotavlja posebne pravice in ugodnosti.
Status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: status Slovenca brez slovenskega državljanstva) lahko pridobi tisti posameznik:
- ki je slovenskega rodu (slovenskega porekla);
- ki je aktiven v organizacijah Slovencev zunaj Republike ali je aktivno povezan z Republiko Slovenijo;
- ki ne pripada društvom, političnim strankam in drugim organizacijam, ki nasprotujejo mednarodnopravnim, ustavnim in zakonitim pravicam Slovencev v zamejstvu oziroma aktivno delujejo zoper ustavno ureditev Republike Slovenije in
- kateremu državljanstvo Republike Slovenije ni bilo odvzeto po določbah zakona, ki ureja državljanstvo Republike Slovenije.
Slovenski rod (slovensko poreklo) se dokazuje z izpiski iz rojstne matične knjige in drugimi ustreznimi dokazili.
Ni pogoj, da predniki osebe, ki želi pridobiti status, izhajajo z območja, na katerem danes leži Republika Slovenija. Predniki osebe, ki želi pridobiti status, lahko izhajajo tudi iz zamejstva, zdomstva in izseljenstva.
Do pridobitve statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva so upravičene tudi mladoletne osebe.
(1)Prosilec vloži vlogo za priznanje statusa na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije ali na uradu.
(2)Prosilec mora vlogi priložiti:
- pisno dokazilo o slovenskem rodu (slovenskem poreklu);
- pisno dokazilo o članstvu in aktivnostih v slovenskih organizacijah ali
- pisno dokazilo o njegovih vezeh z Republiko Slovenijo;
- pisno izjavo, da ne pripada društvom, političnim strankam in drugim organizacijam, ki nasprotujejo mednarodnopravnim, ustavnim in zakonitim pravicam Slovencev v zamejstvu oziroma aktivno delujejo zoper ustavno ureditev Republike Slovenije.
O pridobitvi statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva odloča na prvi stopnji urad.
(1)Urad izda odločbo o pridobitvi oziroma prenehanju statusa v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2)Zoper odločbo urada je dovoljena pritožba v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(3)O pritožbi zoper odločbo urada odloča pritožbena komisija urada, ki deluje v senatu treh članov. Pritožbeno komisijo imenuje generalni sekretar Vlade Republike Slovenije.
(4)Zoper dokončno odločbo pritožbene komisije je dovoljen upravni spor. Zadeve so prednostne in nujne.
(1)Oseba s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva ima v Republiki Sloveniji zagotovljene naslednje pravice:
- pravico do ugodnejših vpisnih pogojev, določenih s statuti visokošolskih zavodov;
- pravico do enakopravnega nastopa na natečajih za znanstvene projekte, financirane z javnimi sredstvi, kot kandidat za nosilca projekta ali kot kandidat za sodelavca v projektu;
- dostop do vseh javnih kulturnih dobrin, pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane;
- pravico do vseh storitev javnih knjižnic, pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane;
- pravico do raziskovanja v javnih arhivih Republike Slovenije;
- možnost pridobitve statusa rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
- možnost pridobitve vseh priznanj in odlikovanj Republike Slovenije;
- pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičninah pod enakimi pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije;
- prednost pri kandidiranju za prosto delovno mesto – ob izpolnjevanju pogojev za opravljanje objavljenega dela – pred ostalimi tujci; pri čemer so mišljeni tujci, ki niso državljani držav članic Evropske unije.
(2)Pravico oseb s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva iz devete alinee prvega odstavka tega člena morajo spoštovati vsi delodajalci v Republiki Sloveniji.
Druge pravice, ugodnosti in olajšave, ki jih lahko uveljavljajo osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva in jih ta zakon ne navaja, določajo področni zakoni.
Pravice iz tega zakona je mogoče uveljavljati izključno v slovenskem jeziku.
Status Slovenca brez slovenskega državljanstva preneha:
- s smrtjo,
- s pridobitvijo državljanstva Republike Slovenije,
- z odrekom,
- z odvzemom.
(1)Status Slovenca brez slovenskega državljanstva se odvzame, če oseba s svojim delovanjem škoduje interesom Republike Slovenije oziroma sramoti njeno ime in njene simbole ali če se naknadno ugotovi neresničnost navedenih oziroma ugotovljenih dejstev v dokazilih.
(2)Za delovanje, s katerim se škoduje interesom Republike Slovenije, se šteje:
- če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije;
- če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red in mir;
- če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države ali če tem interesom škoduje z drugimi dejanji.
(1)Repatriacija v pomenu tega zakona je tisto priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga organizira in financira Republike Slovenija.
(2)Repatriacija iz prejšnjega odstavka se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, prebivanje in izstop tujcev iz Republike Slovenije, v kolikor določbe tega zakona ne določajo drugače.
(3)Poleg repatriacije v pomenu tega zakona podpira Republika Slovenija tudi druge oblike priseljevanja in vračanja slovenskih izseljencev in zdomcev ter njihovih potomcev.
(4)Načini podpore iz prejšnjega odstavka so določeni s posameznimi področnimi zakoni.
(1)Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi in kjer so Slovenci izpostavljani različnim pritiskom ter Slovenci, ki lahko doprinesejo k razvoju ter uveljavitvi Republike Slovenije.
(2)Odločanje o tem, kdaj je mogoče krizo v neki državi obravnavati kot hudo politično ali drugačno krizo je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3)Na podlagi odločitve ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, iz prejšnjega odstavka, lahko Vlada Republike Slovenije sprejme sklep o začetku izvajanja postopka repatriacije.
(1)Državni organi, ki operativno izvajajo konkretne naloge na posameznih področjih repatriacije, so: ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za kulturo, ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in urad.
(2)Repatriacija se financira iz proračuna Republike Slovenije, s proračunskih postavk državnih organov iz prejšnjega odstavka tega člena, in iz drugih virov.
Posameznik, ki se želi v Republiko Slovenije priseliti ali uživati spodbudo v smislu tega zakona, vloži prošnjo na uradu ali bližnjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije in priloži priporočila ustreznih organizacij in inštitucij.
(1)Odločbo o statusu repatriirane osebe izda urad.
(2)Odločba iz prejšnjega odstavka se posameznikom v tujino vroči v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3)Odločba o statusu repatriirane osebe in z njo pridobljene pravice ter obveznosti stopijo v veljavo s prihodom posameznika v Republiko Slovenijo.
(4)Pravnomočna odločba, s katero je bil prosilcu priznan status repatriirane osebe ali pravica do repatriacije v Republiko Slovenijo kot ožjemu družinskemu članu osebe slovenskega rodu, ki je pridobil status repatriirane osebe, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(5)Status repatriirane osebe lahko traja največ 15 mesecev. Po prenehanju statusa repatriirane osebe, posameznik ne more več ponovno zaprositi za status.
(1)Oseba, ki ji je omogočeno, da se v Republiko Slovenijo priseli po postopku repatriacije, dobi status repatriirane osebe s pravicami, ki jih določa 66. člen tega zakona.
(2)Poleg pravic, ki jih določa 66. člen, ima oseba s statusom repatriirane osebe še pravico do:
- brezplačnega zdravstvenega varstva;
- pouka slovenskega jezika za ožje družinske člane repatriirane osebe. Pouk se organizira za osebe, ki ne obvladajo slovenščine v meri, potrebni za aktivno vključitev v slovensko okolje;
- pridobitve osebnega delovnega dovoljenja, ki ga mora, na podlagi predložene pravnomočne odločbe o podelitvi statusa repatriirane osebe, izdati Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3)Za ožjega družinskega člana v pomenu tega zakona se šteje:
- zakonec oziroma izvenzakonski partner, če je zakonska oziroma izvenzakonska zveza obstajala že pred prihodom v Republiko Slovenijo,
- mladoleten neporočen otrok,
- sorodnik v ravni vrsti repatriirane osebe, če so te osebe brez sredstev za preživljanje, odvisne od repatriirane osebe in jih repatriirana oseba preživlja.
(4)Sorodstveno vez dokazujejo ožji družinski člani z ustreznim potrdilom oziroma drugim ustreznim dokumentom, s katerim je to vez mogoče dokazati oziroma, iz katerega je ta vez razvidna.
(1)O upravičenosti posameznih oseb do repatriacije odloča urad na podlagi mnenj in predlogov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi.
(2)Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priseli tisti posameznik slovenskega rodu, ki izpolnjuje pogoje iz 59. člena tega zakona in ni bil v Sloveniji ali v državi, katere državljan je, obsojen na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njegove države kot tudi po predpisih Republike Slovenije.
(3)Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena dokazuje upravičenec tako, kot je predvideno v 60. členu tega zakona ter s priporočili slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi. Izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti iz drugega odstavka tega člena dokaže upravičenec s potrdilom o nekaznovanosti oziroma neobsojenosti iz države, katere državljan je, oziroma z drugim ustreznim dokazilom.
(1)Za nastanitev repatriiranih oseb lahko Vlada Republike Slovenije ustanovi dom za priseljevanje.
(2)Vlada Republike Slovenije v ustanovitvenem aktu določi upravljalca doma in vir njegovega financiranja.
(1)Repatriiranim osebam in njihovim ožjim družinskim članom, kot so opredeljeni v tretjem odstavku 77. člena tega zakona, je v domu za priseljevanje zagotovljena osnovna oskrba, ki obsega bivanje in organiziranje prehrane, skladno s standardi s področja socialnovarstvene dejavnosti, ki veljajo za storitev institucionalnega varstva.
(2)Višino stroškov osnovne oskrbe iz prejšnjega odstavka s sklepom določi minister, pristojen za socialne zadeve.
Repatriirane osebe prispevajo k plačilu stroškov osnovne oskrbe iz prvega odstavka prejšnjega člena v višini plačilne sposobnosti, ki se določi na enak način kot plačilna sposobnost upravičenca k plačilu oziroma doplačilu storitve pomoč družini na domu skladno s predpisi o socialnovarstveni dejavnosti.
(1)Repatriirane osebe so upravičene do oskrbe v domu za priseljevanje za obdobje največ 15 mesecev.
(2)Do sofinanciranja pod enakimi pogoji so upravičene tudi druge repatriirane osebe, ki niso nastanjene v domu za priseljence.
(1)Posamezniki, ki imajo status repatriirane osebe, in njihovi družinski člani imajo do prenehanja statusa repatriirane osebe zagotovljeno brezplačno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je zagotovljeno na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja državljanov Republike Slovenije.
(2)Stroške za brezplačno zdravstveno varstvo iz prejšnjega odstavka tega člena pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.
(3)Stroški, ki jih ima z zagotavljanjem brezplačnega zdravstvenega varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena, se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije povrnejo iz vira, ki ga določa 73. člen tega zakona.
(1)Repatriirane osebe, ki nimajo zagotovljenih dohodkov in drugih prejemkov vsaj v višini minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnovarstveni dejavnosti, so upravičene do denarne pomoči po tem zakonu.
(2)Med dohodke in prejemke iz prejšnjega odstavka se štejejo tisti, ki se po predpisih s področja socialnovarstvenih prejemkov upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
(3)Glede višine, meril za izračun denarne pomoči, zahtevka za denarno pomoč, odločanja o denarni pomoči in izplačevanja denarne pomoči po tem členu, se smiselno uporabljajo določbe o denarni pomoči predpisov, ki urejajo začasno zaščito razseljenih oseb, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(4)O upravičenosti do denarne pomoči po tem zakonu odloča center za socialno delo na območju bivanja repatriirane osebe.
(5)Postopek za dodelitev denarne pomoči se začne na zahtevo repatriirane osebe, ki jo vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialne zadeve.
(6)Pravica do prejemanja denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena traja, dokler je repatriirana oseba upravičena do prejemanja te pomoči, vendar največ 15 mesecev od pridobitve statusa repatriirane osebe. Upravičenost do denarne pomoči se ugotavlja skladno s predpisi o socialnovarstvenih prejemkih za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.
(7)Denarna pomoč iz prvega odstavka tega člena se financira iz virov, ki so določeni s 73. členom tega zakona.
(1)Republika Slovenija dodeli trajne priznavalnine repatriiranim osebam, ki so dopolnile starost 70 let in so pomembneje prispevale k ohranitvi in razvoju slovenstva in slovenske kulture v tujini. O dodelitvi trajnih priznavalnin po tem odstavku odloča ministrstvo, pristojno za kulturo, ki je tudi pristojno za njihovo financiranje.
(2)Republika Slovenija dodeli trajne priznavalnine repatriiranim osebam, ki so dopolnile starost 70 let in so vsaj 15 let poučevale slovenski dopolnilni pouk v zamejstvu in po svetu ter za svoje delo niso prejemale plačila. O dodelitvi trajnih priznavalnin po tem odstavku odloča urad, ki je tudi pristojen za njihovo financiranje.
(3)Pravica iz prvega in prejšnjega odstavka ni prenosljiva in preneha s smrtjo upravičenca.
(4)Podrobnejši pogoji in postopki za pridobitev trajne priznavalnine iz prvega odstavka tega člena in trajne priznavalnine iz drugega odstavka tega člena ter kriteriji za določitev njihove višine se določijo z uredbama vlade.
(1)Posameznikom, ki so s svojim delovanjem v tujini pridobili kvalifikacije vrhunskega strokovnjaka, pred zaposlitvijo v Republiki Sloveniji ni potrebno opravljati strokovnih ali drugih izpitov.
(2)Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja za strokovne in druge izpite, s katerimi se preverjajo specifična znanja, ki terjajo natančno poznavanje stanja v Republiki Sloveniji (npr. pravniški državni izpit, itd.).
(3)Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, določi kriterije za priznavanje statusa vrhunskega strokovnjaka, določi strokovne in druge izpite iz prejšnjega odstavka tega člena in na podlagi predloga urada poda predhodno obvezujoče mnenje o obstoju omenjenih kriterijev za predlagane repatriirane osebe.
Repatriirane osebe prijavijo začasno prebivališče na naslovu najete nepremičnine, pri sorodnikih, ki jim to omogočijo, pri dobrodelnih ustanovah oziroma izseljenskih organizacijah ali v domu za priseljevanje.
(1)Zaradi vodenja evidenc, spremljanja stanja in odločanja o pravicah in dolžnostih, določenih s tem zakonom, zbirata urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, osebne in druge podatke.
(2)Urad zbira podatke iz naslova podeljevanja statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, dodeljevanja in izplačevanja trajnih priznavalnin iz drugega odstavka 85. člena tega zakona, repatriacije in medijske oskrbe. Ministrstvo, pristojno za kulturo, zbira podatke iz naslova dodeljevanja in izplačevanja trajnih priznavalnin iz prvega odstavka 85. člena tega zakona.
(3)Podatke pridobivata urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od pristojnih državnih organov, od diplomatsko‑konzularnih predstavništev Republike Slovenije, od nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu in drugi, od organov samoupravnih lokalnih skupnosti, od nosilcev javnih pooblastil ter od drugih oseb javnega in zasebnega prava v Republiki Sloveniji in tujini.
(4)Podatke so dolžni organi iz prejšnjega odstavka posredovati uradu in ministrstvu, pristojnemu za kulturo, brezplačno na njuno zahtevo.
(5)Osebne podatke, s katerimi razpolagajo nepridobitne osebe zasebnega prava oziroma njihove pravne oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu in drugi ter druge osebe javnega in zasebnega prava iz tujine, pridobivata urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, po dogovoru o načinu posredovanja osebnih podatkov. Osebni podatki se uradu in ministrstvu, pristojnemu za kulturo, posredujejo na podlagi pisnih privolitev posameznikov, na katere se nanašajo.
(6)Urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, zbirata, obdelujeta, upravljata, posredujeta in shranjujeta osebne ter druge podatke, potrebne za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in mednarodnimi konvencijami o varstvu osebnih podatkov.
Evidenca podatkov, ki se vodijo o osebah, ki so pridobile status Slovenca brez slovenskega državljanstva, vsebuje naslednje podatke:
- osebno ime;
- datum in kraj rojstva;
- naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča;
- telefonsko številko, elektronski naslov;
- dosežena stopnja izobrazbe, pridobljen poklic, če prosilec s tem pisno soglaša;
- državljanstvo;
- številka in vrsta potne listine;
- datum prenehanja statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva;
- druge podatke, ki so po tem zakonu potrebni za odločanje o podelitvi statusa.
Evidenca podatkov, ki se vodijo o osebah, ki so pridobile status repatriirane osebe, vsebuje naslednje podatke:
- osebno ime;
- datum in kraj rojstva;
- datum prihoda v Republiko Slovenijo;
- o zaposlitvah, dohodkih ter drugih prejemkih repatriirane osebe za namene odločanja o njeni nastanitvi;
- naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji;
- vrsta in naslov zadnjega stalnega in/ali začasnega prebivališča repatriirane osebe pred prihodom v Republiko Slovenijo;
- telefonsko številko, elektronski naslov;
- dosežena stopnja izobrazbe, pridobljen poklic, če prosilec s tem pisno soglaša;
- državljanstvo;
- številko in vrsto potne listine;
- razlogi, zaradi katerih je oseba postala repatriirana oseba;
- o socialnih prejemkih v času bivanja v Republiki Sloveniji;
- o dodeljeni posebni priznavalnini iz 85. člena tega zakona;
- osebna imena in naslovi začasnega prebivališča ožjih družinskih članov repatriirane osebe v Republiki Sloveniji;
- o šolanju, jezikovnem izpopolnjevanju in izobraževanju ter o pridobljeni izobrazbi v Republiki Sloveniji.
(1)Ministrstvo, pristojno za kulturo, in urad vodita evidenci podatkov o osebah, ki prejemajo trajne priznavalnine iz 85. člena tega zakona.
(2)Evidenca, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kulturo, vsebuje podatke o prejemniku, navedene od prve do šeste alineje 89. člena tega zakona, podatke o delovanju prejemnika na področju ohranjanja in razvoja slovenstva ter slovenske kulture v tujini, višini priznavalnine in o davčni številki, če jo prejemnik ima.
(3)Evidenca, ki jo vodi urad, vsebuje podatke o prejemniku, navedene od prve do šeste alineje 89. člena tega zakona, podatke o trajanju poučevanja, organizaciji, kraju in državi delovanja, višini priznavalnine ter o davčni številki, če jo prejemnik ima.
(1)Urad lahko za namene medijske oskrbe ali obveščanja o delovanju urada obdeluje seznam naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu.
(2)Seznam naročnikov iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
- osebno ime naročnika;
- datum in kraj rojstva naročnika;
- naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča naročnika;
- telefonsko številko, elektronski naslov naročnika;
- transakcijski ali drugi ustrezni račun naročnika;
- davčno ali drugo ustrezno številko naročnika;
- podatke iz prejšnjih alinej o družinskih članih naročnika.
(3)Podatke iz prejšnjega odstavka urad pridobiva od naročnikov, na podlagi pisne privolitve pa jih lahko pridobi tudi od prosilcev za pridobitev statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva. Za pridobitev pisne privolitve lahko urad uporabi podatke iz 89. člena tega zakona.
(4)Podatke iz drugega odstavka tega člena hrani urad trajno. Za namene statističnih raziskav se lahko uporabijo tudi brez pisne privolitve naročnika.
(1)Osebni podatki iz evidence, namenjene podeljevanju statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, se hranijo še pet let po smrti, odreku ali prenehanju statusa osebi, na katero se ti podatki nanašajo.
(2)Osebni podatki iz evidence, namenjeni repatriaciji, se hranijo pet let po prenehanju statusa repatriirane osebe.
(3)Osebni podatki iz evidenc o prejemnikih trajnih priznavalnin se hranijo še pet let po prenehanju pravice.
(4)Po preteku rokov iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka se osebni podatki hranijo v Arhivu Republike Slovenije.
(1)Z globo od 3.000 do 5.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne izpolni obveznosti iz devete alineje prvega odstavka 66. člena tega zakona.
(2)Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3)Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.
(4)Z globo od 1.000 do 1.500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1)Za izvajanje in nadzor nad izvajanjem določb devete alinee 66. člena tega zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
(2)Organ iz prejšnjega odstavka tega zakona lahko izreče globo za prekrške po tem zakonu v okviru razpona, predpisanega po tem zakonu.
Strategijo iz 12. člena tega zakona oblikuje in sprejme Vlada Republike Slovenije najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Drugi podzakonski akti, ki jih je treba izdati na podlagi tega zakona, se izdajo najpozneje v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona.
Do ustanovitve doma za priseljevanje iz 79. člena tega zakona, se organ, pristojen za izvajanje repatriacije, poslužuje ustreznih prostorov v različnih objektih, ki so v lasti ministrstev, uradov in drugih državnih ustanov.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (Uradni list RS, št. 138/04).
Drugi stavek prvega odstavka 14. člena tega zakona začne veljati z naslednjim mandatom.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.