120. člen ZKP-UPB8
(1)Obdolžencu je treba osebno vročiti vabilo na prvo zaslišanje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo.
(2)Obdolžencu, ki nima zagovornika, je treba osebno vročiti obtožni akt, sodbo in vse odločbe, pri katerih teče od vročitve rok za pritožbo, kot tudi pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor. Na zahtevo obdolženca vroči sodišče sodbo in druge odločbe osebi, ki jo on določi.
(3)Če je treba obdolžencu, ki nima zagovornika, vročiti sodbo, s katero mu je izrečena kazen zapora, pa mu sodbe ni mogoče vročiti na njegov dotedanji naslov, mu sodišče postavi po uradni dolžnosti zagovornika, ki opravlja to dolžnost, dokler se ne zve za njegov novi naslov. Postavljenemu zagovorniku določi sodišče potreben rok, da se seznani s spisi, nato pa mu vroči sodbo in postopek nadaljuje. Če gre za drugo odločbo, pri kateri teče od vročitve rok za pritožbo, ali za pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor, pritrdi sodišče odločbo oziroma pritožbo na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev. Sodbe o kaznovalnem nalogu ni dovoljeno vročiti s pritrditvijo na sodno desko.
(4)Če ima obdolženec zagovornika, vroči sodišče pisanja iz drugega odstavka tega člena zagovorniku in obdolžencu po določbah 119. člena tega zakona. V takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve. Če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.
(5)Če je treba vročiti pisanje zagovorniku obdolženca, ta pa ima več zagovornikov, zadošča, da se vroči enemu od njih.
- VSM Sklep II Kp 45306/2015Višje sodišče v Mariboru · 2017
Določba 445. člena ZKP je kot posebna določba (lex specialis) v razmerju do prvega odstavka 378. člena ZKP kot splošne določbe (lex generalis) jasna in jasno je, da se del v pritožbi citirane obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-171/2014 z dne 9. 2. 2017 nanaša na navzočnost strank v pritožbenem postopku v zvezi s sodbo ali s to primerljivo sodno odločbo in ne na pritožbeni postopek v zvezi z drugimi, nemeritornimi odločbami. Res je tudi, da preiskovalni sodnik ni poslal obdolžencu in ne pritožnici predloga okrožnega državnega tožilca za zavrnitev pritožničinega predloga, kar po presoji tega pritožbenega sodišča ni bil dolžan storiti. Določba četrtega odstavka 120. člena ZKP, na katero se pritožnica sklicuje, je izvedbena določba, ki ima opraviti s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in ne s pravnim jamstvom iz 3. alineje 29. člena Ustave, če je že ostalo prezrto, da preiskovalni sodnik ni odločal po predlogu okrožnega državnega tožilca ampak po pritožničinem predlogu.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 11. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep II Kp 45306/2015Višje sodišče v Mariboru · 16. 11. 2017
Določba 445. člena ZKP je kot posebna določba (lex specialis) v razmerju do prvega odstavka 378. člena ZKP kot splošne določbe (lex generalis) jasna in jasno je, da se del v pritožbi citirane obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-171/2014 z dne 9. 2. 2017 nanaša na navzočnost strank v pritožbenem postopku v zvezi s sodbo ali s to primerljivo sodno odločbo in ne na pritožbeni postopek v zvezi z drugimi, nemeritornimi odločbami. Res je tudi, da preiskovalni sodnik ni poslal obdolžencu in ne pritožnici predloga okrožnega državnega tožilca za zavrnitev pritožničinega predloga, kar po presoji tega pritožbenega sodišča ni bil dolžan storiti. Določba četrtega odstavka 120. člena ZKP, na katero se pritožnica sklicuje, je izvedbena določba, ki ima opraviti s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in ne s pravnim jamstvom iz 3. alineje 29. člena Ustave, če je že ostalo prezrto, da preiskovalni sodnik ni odločal po predlogu okrožnega državnega tožilca ampak po pritožničinem predlogu.