393. člen ZFPPIPP

Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

Obravnavani postopek ni izvršilni postopek, temveč postopek osebnega stečaja, ki je urejen ločeno od izvršilnega postopka. Pravila postopka osebnega stečaja so določena v ZFPPIPP. Uporaba določb ZIZ pa je v postopku osebnega stečaja določena subsidiarno le tedaj, ko posamezna določba ZFPPIPP napotuje na smiselno uporabo konkretne določbe ZIZ, ne pa na splošno. Pritožba neutemeljeno trdi, da se določilo 137. člena ZIZ v postopkih osebnega stečaja uporablja na podlagi napotitve iz 389., 393. in 394. člena ZFPPIPP, saj iz navedenih določb (niti iz kakšnih drugih določb ZFPPIPP) kaj takega ne izhaja.

Pritožba ima prav, ko opozarja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z zakonom dovolilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnini, ki sta del posebne stečajne mase. Kadar namreč obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, lahko isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe, in če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če pa predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena. Ko gre za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, to na primer izrecno izhaja iz 393. in 394. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP določa, da je posebna stečajna masa premoženje, ki je predmet ločitvene pravice. Iz stečajnega spisa je razvidno, da sta obe nepremičnini predmet ločitvenih pravic (v korist več upnikov so na nepremičninah ustanovljene zastavne pravice, ki so jih upniki kot ločitvene pravice tudi prijavili v postopku osebnega stečaja, stečajna upraviteljica pa jih je v večini primerov tudi priznala). Ker gre torej za nepremičnini, ki sta del posebne stečajne mase, izvršbe na nepremičnini iz pojasnjenih r

S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja. Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi. V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.

Stranke absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, niso imele pravno zavarovanega pričakovanja, da se bodo v primeru, ko stečajni upnik prijavi svojo terjatev v postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom in vloži izbrisno tožbo iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, lahko zanašale na konvalidacijo ničnega pravnega posla. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G absolutno neveljaven posel ni mogel konvalidirati. Presoja, da se v stečajnem postopku lahko vloži tožba iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP za izpodbijanje absolutno neveljavnega pravnega posla ali pravnega dejanja tudi v primeru, če se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo, ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Zaščita stečajnih upnikov pred možnimi zlorabami in preprečevanje zlorab sta v javnem interesu. Prepoved zlorabe pravic je bila kot temeljno načelo vsebovana v pravnem redu že pred novelo ZFPPIPP-G.

Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov smelo izdati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.

Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je glede na konkretno nastalo situacijo glede pokojnin, ki so zapadle do sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, mogoče uporabiti 3. točko šestega odstavka 380. člena ZFPPIPP.

Iz normativne ureditve izhaja, da je za kršitev obveznosti iz sklepa o zasegu denarnega dobroimetja odgovorna pritožnica kot banka, pri kateri je imel dolžnik odprt denarni račun in mora za to nositi tudi posledice, določene v tretjem odstavku 393. člena ZFPPIPP. Materialnopravno nerelevantna je zato že v prvostopenjskem postopku zatrjevana in v pritožbenem postopku ponovljena trditev o dolžniku kot prejemniku neutemeljeno izplačanega zneska, zaradi česar ga je na upraviteljičin fiduciarni denarni račun dolžan plačati dolžnik, ne pa pritožnica. Po ZFPPIPP pritožba zoper sklep o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena nima suspenzivnega učinka, zato ni bila ovira za izvršitev sklepa še pred njegovo pravnomočnostjo.

Izplačevalec stalnih prejemkov je oseba, ki je kot taka določena v odločbi ali ustrezni pogodbi. Če je podlaga za izplačilo pogodba o preužitku, bi bilo logično šteti kot izplačevalca osebo, ki je v razmerju do dolžnice zavezana na podlagi pogodbe o preužitku. Če pa je podlaga za izplačilo najemnine (ali dela najemnine) najemna pogodba, je pomembno, kaj določa najemna pogodba glede plačila najemnin posameznim upravičencem. Iz razlogov sklepa ne izhaja, zakaj sodišče mesečnega zneska stalnih prejemkov dolžnica ni zmanjšalo za ustrezen znesek, do katerega je upravičena dolžnica po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje glede dolžnice že izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 4. 2014, bi moralo pojasniti tudi višino zneska, ki bi moral ostati dolžnici. Ker podatkov o tem izpodbijani sklep ne vsebuje, pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti dolžnici na njen očitek, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zneska, do katerega je upravičena, zmotno uporabilo materialno pravo.

Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala. Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega. Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.

Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.

Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.

Sodišče prve stopnje se je v razlogih sklepa, s katerim je ugodilo ugovoru upraviteljice, sklicevalo na odredbo, ki jo je izdalo dolžniku, da naj vsak mesec prenakaže znesek nad 1.010,96 EUR neposredno na fiduciarni račun upraviteljice, z opozorilom, da bo sicer sodišče postopalo v skladu z določili ZFPPIPP; po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno, ker odredba, kot je bila izdana v konkretnem primeru, nima podlage v zakonu. Sodišče z odredbo izda navodilo upravitelju (kot organu postopka zaradi insolventnosti) za njegovo delo (zoper katero pritožba ni dovoljena), o drugih zadevah pa odloča s sklepom.

Če je za obdobje pred začetkom stečajnega postopka dolžnik še lahko zatrjeval, da je nakazilo plač pred začetkom stečajnega postopka tako uredil zato, da si je znižal bančne stroške, tj. stroške rubežev pri bankah (čeprav bi bilo tako ravnanje (prejemanje plače na otrokov TRR) nedopustno, če je predstavljalo oviro za poplačilo njegovih upnikov), je po začetku stečajnega postopka možnost za kaj takega vsekakor odpadla. Vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase se izvajajo na fiduciarni denarni račun upravitelja.

S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni, kar pomeni, da je predmet izterjave v tem postopku preživninska obveznost. Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za te terjatve pa se ne uporabljajo določbe o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je temu tako, pa postopek osebnega stečaja tudi nima nobenega vpliva na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku. Nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe, kar se tiče prisilnega poplačila pa v primeru, ko obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, isti

Pritožnica ne more uspeti s stališčem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene navedbe, ki jih je dala v odgovoru na upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je njene trditve upoštevalo, saj se je do njih opredelilo, vendar jih je v določenem delu štelo za neutemeljene (glede plače), v določenem delu pa za nedokazane (glede razkritja obstoja skupnega premoženja).

Brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Čeprav je družbenica družinskega podjetja le dolžnikova žena, predstavlja poslovni delež v njunem notranjem razmerju skupno premoženje. Skupno premoženje oziroma dolžnikov nedoločen delež na tem premoženju pa predstavlja dolžnikovo premoženje, ki je stečajna masa, o katerem dolžnik upraviteljice ni obvestil. Vseeno je, če se je iz naslova plače, ki jo dolžnik prejema pri delodajalcu, nabrala znatna stečajna masa. Dolžnik je k vestnemu in poštenemu ravnanju zavezan skozi celotni stečajni postopek in v celoti svojega delovanja, ne pa samo tam, ko je šlo za delodajalca. Zakon sodišču ne nalaga, da mora odločiti o ugovoru do izteka preizkusnega obdobja, zato posledično zatrjevana kršitev pravil postopka ni mogla biti storjena. Ugovorni rok je objektivni zakonski rok, zato pritožnik z navedbami o tem, kdaj in kako je upraviteljica izvedela za ugovorne razloge, ne more uspeti.

Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun. V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče. Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva.

Otroški je dodatek prejemek, ki je izvzet iz stečajne mase. Zato ne sodi v osnovo za izračun zneska prejemkov, ki po prvem odstavku 393. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso, saj se po navedeni določbi pri izdaji sklepa o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika upoštevajo le tisti stalni prejemki, ki spadajo v stečajno maso. Da je znesek prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP lahko spadali v stečajno maso, okoliščina, ki lahko vpliva na določitev dolžine preizkusnega obdobja, potrjuje določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

Kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse, je Ustavno sodišče kot pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje akceptiralo sodno prakso, ki je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ker minimalna plača, ki dolžniku ostane po izterjavi stalnih prejemkov na podlagi zgoraj citiranega sklepa sodišča z dne 28. 11. 2014 znaša 790,73 EUR bruto oziroma 561,46 EUR neto mesečno, je evidentno, da dolžnikova sredstva, ki mu ostanejo za preživljanje, ne dosegajo niti dvakratnega minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstene prejemke in znaša, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, 577,62 EUR. Tako se pokaže, da bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 12. 11. 2015, ki znaša 20,50 EUR, občutno zmanjšana že tako skromna sredstva, ki omogočajo dolžnikovo preživetje.