298. člen ZFPPIPP

Pravila iz 298.a člena ZFPPIPP se uporabljajo, če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.

Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.

Pri plačilu iz spornih premičnin konkurirata pritožnik, ki se zanaša na neposestno zastavno pravico, ki je nastala 8. 12. 2009 in ki mu je bila priznana s pravnomočnim sklepom o preizkusu ločitvenih pravic, ter upnica, ki se sklicuje na svojo hipoteko na eni od navedenih nepremičnin, nastalo 19. 12. 2007. S priznanjem pritožnikove ločitvene pravice na spornih premičninah v sklepu o preizkusu ločitvenih pravic ni bilo pravnomočno odločeno o tem, da so te premičnine samostojne stvari in ne samo sestavina druge stvari. V isti meri, v kateri se pritožnik sklicuje na sklep, s katerim mu je bila priznana ločitvena pravica na spornih premičninah, pa se nanj lahko sklicuje tudi upnica, ki ji je bila ravno tako priznana hipoteka na nepremičnini, vključno s spornimi premičninami, kolikor so bile te njene sestavine - o čemer pa ni bilo še nikdar prej odločeno. Če status sestavine lahko utemelji funkcionalna povezanost delov in celote (kriterij kompletnosti), je dosledno, da ko takšna povezanost preneha, in to trajno in nepovratno, ni več razloga za prepričanje o določenih delih kot sestavinah neke celote. Pač pa je treba dodatno precizirati časovno komponento, ki je v zadevah, kot je

Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno. Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova. V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.

Tožeča stranka bi morala glede na pravnomočen napotitveni sklep v tožbi trditi in dokazati, da je pridobila ločitveno pravico na premičninah v lasti dolžnika in podati ustrezen zahtevek, v katerem bi določno opisala premoženje, ki je predmet vtoževane ločitvene pravice. Pravilno je stališče tožene stranke, da temu s tožbo ni zadostila. Priloga ni sestavni del izreka sodbe, zato ne dopolnjuje opisa premoženja in je sklicevanje nanjo v izreku sodbe odveč. Pomembno pa je, da se tožbeni izrek (in enako izrek sodbe) sklicuje na št. zadeve 000, pod katero je vpisana zastavna pravica v Registru neposestnih zastavnih pravic, ker gre za javen in dostopen register in ki zato dopolnjuje nedoločen opis premoženja. Če bi tožeča stranka trdila, da je v zadevi št. 000 vpisanih 52 kosov različne opreme in bi bilo iz navedene zadeve dejansko tudi razvidno kot premoženje dolžnika 52 kosov različne opreme, bi bila tožba sklepčna.

Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži

Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase ZFPPIPP celovito ureja. Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice.

298a. člen ZFPPIPP določa, da se pravila, določena v tem členu, uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, in za terjatev, zavarovano s tako hipoteko. (Le) če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, da mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. (Le) v primeru, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka, se za preizkus te hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.

Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da nad dolžnico teče postopek osebnega stečaja, v katerem se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic zaradi zamude roka za njihovo prijavo. To pomeni, da lahko upnik terjatev in ločitveno pravico v postopku osebnega stečaja prijavi tudi kasneje, po poteku trimesečnega roka. Pritožba prav tako utemeljeno uveljavlja, da se preverjanje pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev, zato sodišče po navedeni določbi lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev oziroma pravnomočnosti poznejših dodatnih sklepov o preizkusu terjatev, kadar je le-ta sploh opravljen. Ker iz podatkov stečajnega spisa izhaja, da upnik tudi po pozivu stečajnega upravitelja dolžnice svoje terjatve in ločitvene pravice do trenutka odločanja višjega sodišča o pritožbi v postopek osebnega stečaja nad dolžnico še ni prijavil, naj mu sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ob upoštevanju načel koncentracije in hitrosti postopka določi trimesečni rok za prijavo terjatve in ločitvene pravice in upnika opozori, da bo v primeru njegove neaktivnosti postop

Za odločanje o tožbenem zahtevku, kot ga uveljavlja tožnik, je bistvena predhodna presoja, katere terjatve so bile v fazi preizkusa terjatev v stečajnem postopku priznane in katere ne. Ker je bilo s Sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic St 569/2012 z dne 8. 8. 2014 o prijavljenih terjatvah toženke v višini 371.318,15 EUR in 4.538.664,80 EUR odločeno tako, da jih je stečajna upraviteljica priznala in tudi nista bili prerekani s strani drugih upnikov, je bilo o teh terjatvah že pravnomočno odločeno. Priznanje terjatev v stečajnem postopku je namreč mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Ker je bilo torej o terjatvah, ki sta predmet te zadeve, to je (ne)obstoj terjatve v višini 371.318,15 EUR in (ne)obstoj terjatve v višini 4.538.664,80 EUR, že odločeno s pravnomočnim Sklepom o preizkusu terjatev, sodišče o isti stvari (terjatvi), o kateri je že bilo pravnomočno (meritorno) odločeno, ne sme odločiti ponovno (učinek res iudicata).

Pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 2013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev. Pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz pogodbe, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato ne šteje kot strošek stečajnega postopka in zanjo ne velja posebna ureditev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.

Kadar kupnina v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče pridobiti mnenje ločitvenega upnika za sklep o prodaji. Pravico do podaje takega mnenja oziroma soglasja pa ima le tisti ločitveni upnik, ki je pravočasno prijavil ločitveno pravico in mu je bila priznana.

Upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. Če je terjatev iz 296. člena zakona zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena ZFPPIPP drugače določeno.

Podpisan IOP obrazec s strani računovodkinje ne predstavlja izjave volje. S podpisom IOP obrazca s strani računovodkinje, ni prišlo do pretrganja zastaranja terjatve. Glede na to, da upnik tožeče stranke H. d. o. o. ločitvene pravice v stečajnem postopku ni prijavil, je ta na podlagi določila petega odstavka 298. člena ZFPPIPP prenehala. Iz tega sledi, da je zmotno pritožbeno stališče, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v tej pravdi. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bila tožena stranka kot upnik tožeče stranke napotena na pravdo, vendar tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, ni vložila. Zato je njena terjatev na podlagi določila četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP prenehala. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je prišlo na podlagi 261. člena ZFPPIPP do ex lege pobota ob začetku stečajnega postopka. Pri odločanju o ugovoru sodišče prve stopnje ne sme upoštevati tistih novih dejstev, ki jih v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upnik navede šele po izdanem sklepu o začasni odredbi. Konkretizacija posameznih pravotvornih dejstev je stvar pravdnih strank. Izven okvirov tega d

V primeru, ko je prekinjen izvršilni postopek zaradi začetka postopka osebnega stečaja, mora biti, če upoštevamo argument koherence, ravnanje izvršilnega sodišča v skladu z določili drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP prilagojeno posebnosti, da upnik, ki ne opravi priglasitve v zakonskem roku, ne izgubi terjatve ali ločitvene pravice. Izvršilno sodišče ne sme sprejeti odločitve o razveljavitvi dejanj, s katerimi je upnik pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) v postopku izvršbe ali zavarovanja, četudi upnikove terjatve in ločitvene pravice ni na seznamu preizkušenih terjatev.

Če bi ločitvena pravica tožene stranke (upnika) prenehala, bi prenehal tudi pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje pravnega dejanja, na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala. S potekom roka za prijavo ločitvene pravice, bi tožeča stranka (stečajni dolžnik) dosegla enako posledico kot bi nastala z uspešno uveljavitvijo izpodbojnega zahtevka, to je prenehanje ločitvene pravice. Če sta terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni v stečajnem postopku, je zato pravno dejanje na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala, dovoljeno izpodbijati samo, če je ločitvena pravica v stečajnem postopku prerekana. Izpodbojni zahtevek lahko v tem primeru uveljavlja samo tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (tretji odstavek 276. člena ZFPPIPP). Če je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti izbrisno tožbo, s katero uveljavlja izpodbojni in izbrisni zahtevek (drugi odstavek 277. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 308. člena in tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP). Če tisti, ki je prerekal ločitveno pravico v enomesečnem roku ne vloži t

S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov. Za prijavo ločitvene pravice na nepremičnini in za opis premoženja zadošča identifikacija nepremičnine. Po 140. členu SPZ namreč hipoteka, na podlagi katere je bila prijavljena in priznana ločitvena pravica, obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. Hipoteka se avtomatično razširi na pritiklino. Čim je nepremičnina od začetka stečajnega postopka dalje oddana v najem in je plačana najemnina, se zneski najemnin kot civilni plodovi, ločijo od glavne stvari. Po ločitvi plodov ti niso več zaobseženi z zastavno pravico. Jasno je določeno, da vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Slednje pomeni, da se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem.