199.a člen ZFPPIPP
(posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo tudi, če ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 186. člena tega zakona.
(2)Ne glede na prvi odstavek 333. člena ZGD-1 lahko v petih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi vložki sprejme:
1.poslovodstvo insolventnega dolžnika, če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, ali
2.upniški odbor.
(3)Upniški odbor lahko sklep iz drugega odstavka tega člena sprejme tudi, če insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja ni predvidel povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Če sta sklep iz drugega odstavka tega člena sprejela tako poslovodstvo insolventnega dolžnika kot upniški odbor, se postopek povečanja osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga je sprejel upniški odbor.
(4)Sklep iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati odločitev:
1.o emisijskem znesku, ki se vplača za eno delnico in ki je lahko nižji od emisijskega zneska, ki je predmet morebitnega alternativnega predloga prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže,
2.o tem, da ima pravico do vpisa in vplačila novih delnic (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do vpisa delnic):
- vsak upnik čigar terjatve so vključene v seznama iz 3. in 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in
- vsaka oseba, ki ima na dan sprejetja sklepa položaj delničarja insolventnega dolžnika,
3.o številki fiduciarnega denarnega računa upravitelja, v dobro katerega je treba vplačati vpisane delnice,
4.najnižji skupni znesek povečanja osnovnega kapitala, da bi bil postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen, ki mora biti določen najmanj v obsegu, potrebnem za zagotovitev dolžnikove kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ob upoštevanju preostalih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,
5.da se osnovni kapital poveča za znesek, ki je enak številu vpisanih in vplačanih novih delnic, pomnoženim z nominalnim ali pripadajočim zneskom teh delnic,
6.da sklep učinkuje pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
(5)Sklep iz drugega odstavka tega člena lahko določa tudi, da so upravičenec do vpisa delnic poleg ali namesto oseb iz četrtega odstavka tega člena tudi druge osebe. Če sklep vsebuje odločitev iz prejšnjega stavka, mora v zvezi z vsako osebo iz prejšnjega stavka vsebovati tudi:
1.osebno ime in naslov ali firmo in sedež,
2.število delnic, ki jih ima pravico vpisati in vplačati.
(6)Ne glede na prvi odstavek 372. člena ZGD-1 mora poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor v primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona s sklepom iz drugega odstavka tega člena odločiti tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.
(7)Upravičenec do vpisa delnic vplača nove delnice tako, da do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja nakaže denarni znesek v višini emisijskega zneska iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pomnožen s številom vpisanih novih delnic. Vplačilo učinkuje kot vplačilo novih delnic insolventnemu dolžniku pod odložnim pogojem, da je prisilna poravnava pravnomočno potrjena.
(8)Postopek vpisa in vplačila novih delnic iz drugega odstavka tega člena je neuspešen, če v roku za vpis in vplačilo novih delnic upravičenci do vpisa delnic niso vpisali in vplačali najmanjšega števila delnic iz 4. točke četrtega odstavka tega člena.
(9)Za postopek spremembe osnovnega kapitala iz drugega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo:
1.prvi do peti odstavek 192. člena, 193. člen, 194. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka 195. člena, prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 196. člena, 197. člen, drugi odstavek 198. člen in 199. člen tega zakona,
2.če je upravičenec do vpisa upnik tudi: šesti odstavek 195. člena in 2. točka drugega odstavka 196. člena tega zakona.
(10)Pri smiselni uporabi pravil iz devetega odstavka tega člena se:
1.besedilo »skupščina insolventnega dolžnika« nadomesti z besedilom »poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor«,
2.beseda »upnik« nadomesti z besedo »upravičenec do vpisa delnic«,
3.besedilo »s prenosom svojih terjatev« nadomesti z besedilom »z vplačilom emisijskega zneska v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja«.
(11)Če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in niti poslovodstvo insolventnega dolžnika niti upniški odbor v petih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave ne sprejme sklepa iz drugega odstavka tega člena ali v roku iz četrtega odstavka 192. člena tega zakona sodišču ne predloži obvestila in listin iz tretjega odstavka 192. člena tega zakona, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
(12)Upravitelj mora v treh delovnih dneh po dnevu, ko ga sodišče obvesti, da je pravnomočno odločeno o ustavitvi postopka prisilne poravnave, zavrnitvi predloga za prisilno poravnavo ali potrditvi prisilne poravnave:
1.če je bil postopek prisilne poravnave pravnomočno ustavljen ali predlog za prisilno poravnavo pravnomočno zavrnjen: vrniti vplačane zneske osebam, ki so vplačale nove delnice po sedmem odstavku tega člena,
2.če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena: insolventnemu dolžniku prenesti vplačila za nove delnice, ki jih je prejel po sedmem odstavku tega člena.
- VSL sklep Cst 373/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Preklic poziva za vplačilo novih denarnih vložkov je po svoji naravi odločba sodišča, ki bi jo sodišče prve stopnje moralo sprejeti v obliki sklepa. Po vsebini za odločbo sodišča, ki se v skladu s 124. členom ZFPPIPP izda v obliki sklepa; ta odločba sodišča, čeprav imenovana preklic poziva, je tudi obrazložena. Zato je nepravilna ugotovitev, da pritožba zoper to odločitev ni dopustna, čeprav sodišče prve stopnje v preklicu poziva ni navedlo, da gre za sklep.
- VSL sklep Cst 373/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Pravil o prekinitvi postopka v postopku prisilne poravnave (praviloma) ni mogoče uporabiti. Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek prisilne poravnave poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Sodišče se bo moralo pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave opredeliti do vprašanja, ali je sklep upniškega odbora ničen in ali je šlo pri njegovem sprejetju morda za „razlastitev“ pritožnika. Le v zvezi z odločanjem o potrditvi prisilne poravnave je namreč mogoče reševati vprašanje pravilnosti sklepa upniškega odbora.
- VSL sklep Cst 362/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Predsednik uprave insolventnega dolžnika ni tisti, ki je upravičen zastopati upniški odbor. Upniški odbor ima možnost, da doseže izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki takrat, kadar poslovodstvo presodi, da povečanje kapitala ni potrebno, da skupščina zavrne sprejetje ustreznega sklepa ali pa da postopek vpisa in vplačila novih delnic ni uspešen.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 24. 10. 2023 · trenutno
- 29. 11. 2013 – 23. 10. 2023
- 18. 7. 2013 – 28. 11. 2013
- 7. 6. 2013 – 17. 7. 2013
- 19. 3. 2012 – 6. 6. 2013
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 19Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 6. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep Cst 373/2015Višje sodišče v Ljubljani · 23. 6. 2015besedilo 2013–2023
Preklic poziva za vplačilo novih denarnih vložkov je po svoji naravi odločba sodišča, ki bi jo sodišče prve stopnje moralo sprejeti v obliki sklepa. Po vsebini za odločbo sodišča, ki se v skladu s 124. členom ZFPPIPP izda v obliki sklepa; ta odločba sodišča, čeprav imenovana preklic poziva, je tudi obrazložena. Zato je nepravilna ugotovitev, da pritožba zoper to odločitev ni dopustna, čeprav sodišče prve stopnje v preklicu poziva ni navedlo, da gre za sklep.
- VSL sklep Cst 373/2012Višje sodišče v Ljubljani · 20. 12. 2012besedilo 2012–2013
Pravil o prekinitvi postopka v postopku prisilne poravnave (praviloma) ni mogoče uporabiti. Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek prisilne poravnave poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Sodišče se bo moralo pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave opredeliti do vprašanja, ali je sklep upniškega odbora ničen in ali je šlo pri njegovem sprejetju morda za „razlastitev“ pritožnika. Le v zvezi z odločanjem o potrditvi prisilne poravnave je namreč mogoče reševati vprašanje pravilnosti sklepa upniškega odbora.
- VSL sklep Cst 362/2012Višje sodišče v Ljubljani · 20. 12. 2012besedilo 2012–2013
Predsednik uprave insolventnega dolžnika ni tisti, ki je upravičen zastopati upniški odbor. Upniški odbor ima možnost, da doseže izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki takrat, kadar poslovodstvo presodi, da povečanje kapitala ni potrebno, da skupščina zavrne sprejetje ustreznega sklepa ali pa da postopek vpisa in vplačila novih delnic ni uspešen.
- VSL sklep Cst 22/2012Višje sodišče v Ljubljani · 16. 2. 2012
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP. Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na ocen
- VSL sklep Cst 208/2011Višje sodišče v Ljubljani · 20. 9. 2011
ZFPPIPP nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima delničar pravico vložiti pritožbo zoper sklep o dovoljenju spremembe načrta finančnega prestrukturiranja. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da pritožnik kot delničar dolžnika ni stranka postopka in nima pravice vložiti pritožbo proti izpodbijanemu sklepu.