195. člen ZFPPIPP
(izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)
(1)Izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic mora vsebovati:
1.identifikacijske podatke o upniku,
2.sodišče in opravilno številko zadeve, pod katero sodišče vodi postopek prisilne poravnave,
3.identifikacijske podatke o dolžniku,
4.upnikovo izjavo, da na insolventnega dolžnika prenaša svoje terjatve, in s tem vpisuje in vplačuje nove delnice v skladu s sklepom insolventnega dolžnika o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena,
5.skupni znesek terjatev, ki so predmet izjave iz 4. točke tega odstavka,
6.podatek o tem, ali so terjatve, ki so predmet izjave iz 4. točke tega odstavka, navadne, zavarovane ali podrejene, in
7.če je upnik svojo terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave: tudi upnikovo izjavo, da glasuje za prisilno poravnavo.
(2)Če so predmet stvarnega vložka upnika poleg njegovih navadnih terjatev tudi zavarovane ali podrejene terjatve, mora za vsako vrsto teh terjatev dati posebno izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic.
(3)Upnikova izjava, ki ni v skladu s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka vpisa in vplačila novih delnic.
(4)Če je predmet stvarnega vložka upnika terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, mora biti njegovi izjavi o vpisu in vplačilu novih delnic priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris te hipoteke, sicer izjava nima pravnega učinka.
(5)Četrti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če je terjatev zavarovana z zastavno pravico, vpisano v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(6)Če je upnik vpisal in vplačal nove delnice v skladu s prvim do petim odstavkom tega člena:
1.mu ni treba oddati posebne glasovnice o glasovanju za prisilno poravnavo,
2.svoje izjave iz 7. točke prvega odstavka tega člena ne more preklicati in njegova glasovnica, s katero glasuje proti prisilni poravnavi, nima pravnega učinka.
- VSL sklep Cst 422/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Nemogoče bi bilo delni izbris hipoteke (zgolj z izstavitvijo izbrisne pobotnice) doseči v primerih, ko bi bila ta vpisana le na eni nepremičnini. SPZ namreč ne ureja spremembe hipoteke v smislu spremembe predmeta zastave (za kar bi v takšnem primeru šlo, saj bi predmet zastave namesto celotne nepremičnine, po novem predstavljal samo še njen delež). Izvedba takšne spremembe predmeta hipoteke bi bila mogoča le z vknjižbo izbrisa hipoteke (ki bi na prvotni celotni nepremičnini prenehala) in vknjižbo nove hipoteke na novi nepremičnini (ki bi dejansko predstavljala idealni delež prvotne). Tega zgolj z izbrisno pobotnico v smislu četrtega odstavka 195. člena ZFPPIPP, ni mogoče doseči. Četrti odstavek 195. člena ZFPPIPP ne ureja situacij, ko upniki svojo terjatev konvertirajo le delno. Smisel navedene določbe je, da se hkrati s prenehanjem terjatev (ki dejansko pomeni tudi prenehanje hipoteke po pravilih SPZ) uredi tudi izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
- VSL sklep Cst 22/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP. Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na ocen
Povezano: sklici 10Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 7. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep Cst 422/2016Višje sodišče v Ljubljani · 6. 7. 2016
Nemogoče bi bilo delni izbris hipoteke (zgolj z izstavitvijo izbrisne pobotnice) doseči v primerih, ko bi bila ta vpisana le na eni nepremičnini. SPZ namreč ne ureja spremembe hipoteke v smislu spremembe predmeta zastave (za kar bi v takšnem primeru šlo, saj bi predmet zastave namesto celotne nepremičnine, po novem predstavljal samo še njen delež). Izvedba takšne spremembe predmeta hipoteke bi bila mogoča le z vknjižbo izbrisa hipoteke (ki bi na prvotni celotni nepremičnini prenehala) in vknjižbo nove hipoteke na novi nepremičnini (ki bi dejansko predstavljala idealni delež prvotne). Tega zgolj z izbrisno pobotnico v smislu četrtega odstavka 195. člena ZFPPIPP, ni mogoče doseči. Četrti odstavek 195. člena ZFPPIPP ne ureja situacij, ko upniki svojo terjatev konvertirajo le delno. Smisel navedene določbe je, da se hkrati s prenehanjem terjatev (ki dejansko pomeni tudi prenehanje hipoteke po pravilih SPZ) uredi tudi izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
- VSL sklep Cst 22/2012Višje sodišče v Ljubljani · 16. 2. 2012
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP. Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na ocen