25. člen ZAzil-UPB2

Le časovni zamik pri vložitvi prošnje za azil ob neugotovljenih okoliščinah, ali gre za preganjanje v smislu ZAzil, še ne more biti podlaga za zavrženje prošnje kot očitno neutemeljene v skrajšanem postopku.

Če je podan kateri od razlogov za omejitev gibanja, se prosilcu za azil gibanje omeji. Za sum zavajanja oz. zlorabe azilnega postopka se šteje tudi lažno prikazovanje razlogov za azil, kar je podano tudi, če prosilec navaja neverodostojne ali bistveno različne razloge za zapustitev izvorne države.

O prošnji za azil se odloči takoj in se jo kot očitno neutemeljeno zavrne, če je bila vložena zaradi zavajanja oziroma zlorabe postopka, za kar se šteje tudi, če je vložena zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je podano tudi takrat, kadar je imel prosilec možnost vložiti prošnjo preje, pa jo vloži šele peti dan bivanja v centru za tujce, po tem, ko je bil s strani avstrijskih organov, zaradi poskusa ilegalnega prehoda v Avstrijo, vrnjen v Slovenijo, kjer pa je pred tem 1 mesec prebival ilegalno, še pred tem pa na podlagi začasnega dovoljenja za bivanje in je v Slovenijo prišel legalno.

Sodišče okoliščine, ki se v konkretni zadevi nanaša na uporabo 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 5. alinejo 36. člena Zazil, ne šteje za absoluten razlog, ki že sam po sebi pomeni, da je tožena stranka imela podlago, da je v pospešenem postopku zavrnila prošnjo tožnika kot očitno neutemeljeno, ker je treba določilo o pospešenem postopku povezati z oceno o verodostojnosti prosilca za azil oziroma z (ne)obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem. Drugačna razlaga pospešenega postopka bi bila v neskladju s Konvencijo o statusu beguncev, ki implicira pravico zaprositi za azil, nima pa drugih procesnih določb, zato je treba procesne določbe ZAzil razlagati skladno z Ženevsko konvencijo (8. člen Ustave RS in 26., 27. in 1. odstavek 31. člena Dunajske konvencije o pogodbenem pravu. Z vidika tožbenega ugovora o bistveni kršitvi določb postopka to ne pomeni, da v primeru izjave iz 32. alineje 2. odstavka 63.b. člena ZAzil stranka nima možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo, v primeru, da je prosilec zaslišan v rednem postopku, pa to možnost ima. Sodišče namreč v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine presoja, ali je

V pospešenem postopku se lahko prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, ker očitno ne gre za preganjanje, le tedaj, kadar okoliščine oziroma ravnanje, ki jih tožnik navaja, v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.

Za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka se šteje tudi, če je prošnja za azil vložena zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je tudi takrat, kadar prosilec vloži prošnjo za azil šele četrti dan bivanja v Centru za tujce, kamor je nastanjen zaradi odstranitve iz Slovenije in je ves čas pod nadzorom organov, pri katerih prošnjo lahko vloži. Že eden od razlogov iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil je dovolj za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku, zato prvostopnemu sodišču ni bilo treba ugotavljati pogojev za zavrnitev prošnje za azil na drugih pravnih podlagah.

Prošnjo za azil mora prosilec utemeljiti, poleg osebnih podatkov mora prepričljivo in verodostojno navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem oziroma nasprotujejo njegovi prisilni odstranitvi iz Republike Slovenije. Prepričljivost in verodostojnost izkažejo že iz ravnanja in izjave, ki jih da prosilec v prošnji za azil.

Prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, če v prošnji lažno predstavlja razloge za azil in tudi, če prošnjo vloži z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije. Prosilec, ki je bil zaradi ilegalnega prehoda meje prijet na slovensko-avstrijski meji in nastanjen v Centru za tujce, je namero za vložitev prošnje za azil izrazil šele mesec dni po prijetju, takrat je začel tudi zatrjevati, da je bil v izvorni državi preganjan, čeprav je pred tem sprva zatrjeval, da je imel namen oditi v Nemčijo, kasneje pa je zatrjeval da je imel namen oditi na Švedsko. Ker so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji iz 2.odstavka 35.člena Zakona o azilu (ZAzil) je bilo o prošnji za azil odločeno v pospešenem azilnem postopku in se pogoji iz 1.člena Zakona o azilu niso ugotavljali, saj se ti ugotavljajo le v rednem azilnem postopku.

Če prosilec zataji, da je pred vložitvijo prošnje za azil v Sloveniji predhodno vložil prošnjo za azil v drugi državi, je to razlog, da se njegova prošnja kot očitno neutemeljena zavrne zaradi zavajanja oziroma zlorabe postopka.

Če prosilec vloži prošnjo za azil po 6 letih nezakonitega bivanja v Sloveniji, je to očitno zavajanje in zloraba postopka, saj je prošnja vložena le zato, da odloži prisilno odstranitev iz Slovenije.

ZAzil ne določa roka, kdaj mora oseba vložiti prošnjo za azil, vendar za tujce, ki nezakonito vstopajo v državo, določa, da morajo v najkrajšem možnem času zaprositi za azil pri pristojnem organu.

ZAzil sicer ne določa roka, kdaj mora oseba vložiti prošnjo za azil, vendar za tujce, ki nezakonito vstopajo v državo, v 1. odstavku 8. člena določa, da morajo zaprositi za azil pri pristojnem organu v najkrajšem možnem času.

Če iz okoliščin, ki jih tožnik navaja v prošnji za azil oziroma iz okoliščin, v katerih je vložil prošnjo, izhaja, da jo je vložil zato, da bi odložil odstranitev iz Slovenije, prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, kar pa je razlog za zavrnitev njegove prošnje kot očitno neutemeljene v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku. Tak primer je tudi, če prosilec izrazi namero za vložitev prošnje za azil šele po 7 dneh bivanja v centru za tujce, kjer čaka na prisilno odstranitev iz Slovenije.

Če je iz tožnikove prošnje za azil razvidno, da jo je vložil zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije, se to šteje za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka, zaradi česar se prošnja kot očitno neutemeljena zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku. Prošnja za azil se kot očitno neutemeljena zavrne tudi, če okoliščine, ki jih za zapustitev izvorne države navaja prosilec v prošnji, ne predstavljajo preganjanja v smislu Zakona o azilu.

Na podlagi 27. člena ZAzil se gibanje lahko omeji le prosilcu za azil, to pa je tujec, ki na meji ob vstopu v Slovenijo zaprosi za azil; tujec, ki ilegalno vstopi v Slovenijo pa šele od vložitve prošnje za azil na predpisanem obrazcu. V čas trajanja ukrepa po 27. členu ZAzil pa se ne všteva omejitev gibanja, izrečena na drugi pravni podlagi oziroma brez pravne podlage.

Tožena stranka mora, če ugotovi pomembne nekonsistentnosti in nelogičnosti v izpovedbi ali dokazih, ki jih predloži prosilec za azil, stranko soočiti s temi dejstvi in mora poskusiti sporne zadeve razčistiti in šele potem lahko prošnjo za azil kot neverodostojno zavrne, če se to izkaže za potrebno.

Če tujec za priznanje azila v vlogi navaja le ekonomske razloge, se ta vloga obravnava v skrajšanem postopku in se kot očitno neutemeljena zavrne na podlagi 2. točke 2. odstavka 35. člena ZAzil.

Tožena stranka je kršila ZAzil, po katerem morajo pristojni organi in drugi državni organi osebne podatke in izjave, navedbe, pojasnila in podatke, ki jih v postopku posreduje prosilec za azil, še posebej skrbno varovati pred organi njihove izvorne države. Glede na to, da je odvetnik Veleposlaništva RS v T. opravil poizvedbe pri Islamskem revolucionarnem sodišču v I., ki naj bi sporno vabilo izdalo, zaradi česar naj bi tožnik po svojih navedbah pobegnil iz države, je vprašljiva tudi verodostojnost vsebine, ki jo je sporočilo Islamsko revolucionarno sodišče.