58. člen ZGD-1
(javna objava)
(1)Letna poročila iz prvega in osmega odstavka prejšnjega člena ter konsolidirana letna poročila je treba zaradi javne objave skupaj z revizorjevim poročilom v elektronski obliki predložiti AJPES v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Družbe morajo v skladu s prejšnjim stavkom predložiti tudi popravljeno letno poročilo ali konsolidirano letno poročilo oziroma spremembe revizorjevega poročila. Družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona morajo v skladu s prvim stavkom tega odstavka predložiti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila.
(2)Družba, za katero velja 70.c ali 70.č člen tega zakona, v skladu s prejšnjim odstavkom predloži AJPES letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo v enotni elektronski obliki, ki jo določa 3. člen Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L št. 143 z dne 29. 5. 2019, str. 1), ter poročilo o trajnostnosti oziroma konsolidirano poročilo o trajnostnosti, vključno z informacijami, ki jih je treba razkriti v skladu z 8. členom Uredbe 2020/852/EU, opremi z oznakami v skladu z elektronsko obliko poročanja, določeno v navedeni delegirani uredbi.
(3)Letno poročilo majhnih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, in letno poročilo podjetnikov je treba zaradi javne objave v elektronski obliki predložiti AJPES v treh mesecih po koncu poslovnega leta. Družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona morajo v skladu s prejšnjim stavkom predložiti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila. Podjetniki, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, niso dolžni predložiti letnih poročil zaradi javne objave. Finančna uprava Republike Slovenije pošlje seznam podjetnikov iz prejšnjega stavka AJPES.
(4)AJPES mora javno objaviti letna poročila in konsolidirana letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom, predložena po prvem in drugem odstavku tega člena, ali letna poročila, predložena po prejšnjem odstavku, ter druga poročila, če zakon določa predložitev poročila AJPES zaradi javne objave, tako da jih zajame v informatizirani obliki in objavi na spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poročil. V skladu s prejšnjim stavkom je treba za družbe iz prvega odstavka 53. člena tega zakona hkrati objaviti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila. Spletne strani iz prvega stavka tega odstavka morajo biti zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na spletnih straneh.
(5)AJPES prek sistema povezovanja poslovnih registrov po uradni dolžnosti nemudoma obvesti pristojni organ države članice podružnice, ki jo je ustanovila kapitalska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, o javni objavi letnega poročila te družbe.
(6)AJPES mora vsakomur na njegovo zahtevo izročiti kopijo letnega ali konsolidiranega letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom, ki je bilo predloženo po prvem in drugem odstavku tega člena, ali kopijo letnega poročila, predloženega po tretjem odstavku tega člena, ter kopijo drugega poročila, če zakon določa predložitev poročila AJPES zaradi javne objave, za plačilo nadomestila, ki ga določa tarifa AJPES. Kopije iz prejšnjega stavka mora AJPES izročiti v obsegu (v celoti ali delih) in v obliki (elektronski ali pisni), kot je to navedeno v zahtevi. Kopija v pisni obliki mora biti označena kot »točen prepis«, za elektronsko obliko pa se uporablja zakon, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.
(7)V vsaki javni objavi celotnega letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila morajo biti ta poročila objavljena v obliki in besedilu, na podlagi katerega so bila revidirana. Hkrati mora biti objavljeno revizorjevo poročilo v celotnem besedilu, vključno z utemeljitvijo morebitnega mnenja s pridržkom ali odklonilnega mnenja. Če izkazov ali poročila ni pregledal revizor, je treba v objavi opozoriti na to okoliščino.
(8)V vsaki objavi povzetka letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila je treba opozoriti, da gre za povzetek. V objavi povzetka mora biti naveden datum predložitve letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila po prvem ali drugem ali tretjem odstavku tega člena ter datum in način javne objave po četrtem odstavku tega člena. Če ta poročila še niso bila predložena po prvem ali drugem ali tretjem odstavku tega člena, je treba na to okoliščino v objavi opozoriti. Objavi povzetka ne sme biti priloženo celotno revizorjevo poročilo, ampak se razkrije samo revizijsko mnenje in sklic na vse morebitne druge zadeve, na katere revizor posebej opozarja, ne da bi se revizijsko mnenje zato spremenilo. Lahko pa se objavi povzetka priloži revizorjevo poročilo o povzetku.
(9)Če je revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrnil pripravo mnenja, je treba na to okoliščino pri objavi po šestem in sedmem odstavku tega člena izrecno opozoriti.
(10)Družbe in podjetniki morajo AJPES za javno objavo po četrtem odstavku tega člena plačati nadomestilo, ki ga določa tarifa AJPES. Ne glede na prejšnji stavek morajo družbe in podjetniki, ki nameravajo prenehati z opravljanjem dejavnosti pred iztekom treh mesecev po koncu poslovnega leta, za javno objavo po četrtem odstavku tega člena hkrati s predložitvijo poročil plačati nadomestilo, ki ga določa tarifa AJPES.
(11)Tarifo, s katero določi nadomestila iz šestega in desetega odstavka tega člena, sprejme AJPES, v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in za pravosodje. Nadomestila ne smejo biti višja od dejanskih stroškov, povezanih z zajemanjem poročil v informatizirani obliki in vzdrževanjem spletnih strani, namenjenih javni objavi letnih poročil ali stroškov, povezanih z izdelavo kopij poročil.
(12)Ministra, pristojna za gospodarstvo in za pravosodje, po predhodnem mnenju AJPES predpišeta podrobnejša pravila o:
1.načinu predložitve poročil po prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena in poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in ob izpolnjevanju pogojev izjave iz 70.j in 683.c člena tega zakona;
2.načinu javne objave po četrtem odstavku tega člena ter o zasnovi spletnih strani iz četrtega odstavka tega člena.
(13)Bilanco stanja in izkaz poslovnega izida iz petega odstavka 54. člena tega zakona ter zaključno poročilo iz 68. člena tega zakona je treba predložiti AJPES v rokih, ki jih za njihovo predložitev določa zakon, ki ureja davčni postopek. AJPES prejete dokumente informatizira in brezplačno javno objavi na svojih spletnih straneh tako, da navede tudi razlog njihove sestave.
- UPRS Sodba I U 44/2021-Upravno sodišče RS · 2024
Med strankama ni sporno, da tožnik ni pravočasno oddal letnih poročil za leti 2018 in 2019. Oddal ju ni niti v pritožbenem roku zoper izpodbijani sklep AJPES. Zamuda zakonskega materialnega roka za stranko pomeni, da s prvim dnem zamude za oddajo letnega poročila nastopijo posledice neizpolnitve zakonskih obveznosti, v konkretnem primeru ugotovitev razloga za izbris iz poslovnega registra. Ureditev, po kateri se podjetnik izbriše iz poslovnega registra, če v dveh zaporednih letih ne odda poslovnega poročila je bila v ZGD-1 vnesena že takoj ob sprejemu tega zakona (2006) in torej ne gre za morebitno novo odločbo. Poleg tega je izbrisni razlog vezan na obdobje dveh zaporednih let, kar pomeni, da zgolj enkratna zamuda še ne privede do izbrisnega razloga.
- VSL Sklep IV Cpg 505/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Za podružnico domačega podjetja se določbe 7. poglavja ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne uporabljajo.
- UPRS Sodba I U 1479/2019-11Upravno sodišče RS · 2020
Med strankama je nesporno, da tožnik ni oddal letnih poročil za leti 2017 in 2018. Tožnik uveljavlja zgolj to, da tega ni mogel in bi mu zaradi težav z računovodskim servisom moralo biti omogočeno, da letna poročila odda kasneje. Kot pravilno navaja toženka gre v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 za materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
Različice besedila: 10Pokaži ▾
- od 17. 2. 2026 · trenutno
- 10. 12. 2024 – 16. 2. 2026
- 17. 7. 2023 – 9. 12. 2024
- 16. 2. 2021 – 16. 7. 2023
- 7. 4. 2017 – 15. 2. 2021
- 31. 7. 2015 – 6. 4. 2017
- 20. 7. 2012 – 30. 7. 2015
- 6. 8. 2009 – 19. 7. 2012
- 20. 4. 2007 – 5. 8. 2009
- 26. 4. 2006 – 19. 4. 2007
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 26 · EU 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
12 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 9. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 44/2021-Upravno sodišče RS · 12. 9. 2024besedilo 2023–2024
Med strankama ni sporno, da tožnik ni pravočasno oddal letnih poročil za leti 2018 in 2019. Oddal ju ni niti v pritožbenem roku zoper izpodbijani sklep AJPES. Zamuda zakonskega materialnega roka za stranko pomeni, da s prvim dnem zamude za oddajo letnega poročila nastopijo posledice neizpolnitve zakonskih obveznosti, v konkretnem primeru ugotovitev razloga za izbris iz poslovnega registra. Ureditev, po kateri se podjetnik izbriše iz poslovnega registra, če v dveh zaporednih letih ne odda poslovnega poročila je bila v ZGD-1 vnesena že takoj ob sprejemu tega zakona (2006) in torej ne gre za morebitno novo odločbo. Poleg tega je izbrisni razlog vezan na obdobje dveh zaporednih let, kar pomeni, da zgolj enkratna zamuda še ne privede do izbrisnega razloga.
- VSL Sklep IV Cpg 505/2021Višje sodišče v Ljubljani · 13. 10. 2021besedilo 2021–2023
Za podružnico domačega podjetja se določbe 7. poglavja ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne uporabljajo.
- UPRS Sodba I U 1479/2019-11Upravno sodišče RS · 8. 10. 2020besedilo 2017–2021
Med strankama je nesporno, da tožnik ni oddal letnih poročil za leti 2017 in 2018. Tožnik uveljavlja zgolj to, da tega ni mogel in bi mu zaradi težav z računovodskim servisom moralo biti omogočeno, da letna poročila odda kasneje. Kot pravilno navaja toženka gre v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 za materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
- VSL Sklep IV Cpg 499/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2. 10. 2019besedilo 2017–2021
V obravnavanem primeru registrsko sodišče materialnopravno zmotno enači položaj predlagatelja postopka izbrisa, ki se izvede na predlog, s položajem osebe, na obvestilo katere registrsko sodišče začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki so navedena v obvestilu državnega organa o zatrjevani domnevi izbrisnega razloga, ga ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti pritožnici, ali bi v konkretnem primeru na podlagi njenega obvestila registrsko sodišče moralo po uradni dolžnosti začeti postopek izbrisa. Registrsko sodišče nima zakonskih pooblastil za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po uradni dolžnosti, če o domnevi izbrisnega razloga ne dobi obvestila od oseb, ki so k temu z zakonom zavezane.
- UPRS Sodba in sklep II U 430/2019-8Upravno sodišče RS · 18. 9. 2019besedilo 2017–2021
Zakon ne ustvarja zgolj domneve prenehanja poslovanja, temveč določa posledico, ki nastopi, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih v roku ne predloži letnega poročila zaradi javne objave. Ker tožnik letnega poročila za leto 2017 AJPES-u ni predložil, letno poročilo za leto 2018 pa je predložil prepozno, po zakonskem roku, je bil tožniku izdan pravilen in zakonit sklep.
- VSL Sodba I Cpg 651/2016Višje sodišče v Ljubljani · 24. 5. 2017besedilo 2017–2021
Glede na jasno določbo 636. člena ZGD-1, da so za obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu obveznost dodeljena, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so pri delitvi udeležene, tožena stranka ne more uspeti niti s ponavljanjem trditev, da ne njen zakoniti zastopnik ne zaposleni na cestnem programu za vtoževano obveznost niso vedeli niti niso bili dolžni vedeti. To je za odločitev irelevantno. Prav tako pritožba ne more uspeti s ponavljanjem stališča, da je bila oddelitev pravno formalno, pogodbeno in bilančno, narejena že 31. 12. 2010, ter da so bili o tem obveščeni tudi vsi poslovni partnerji, vključno s tožečo stranko. Že povzeta določba 636. člena ZGD-1 je namreč popolnoma jasna - vse družbe, ki so pri delitvi prenosne družbe udeležene, solidarno odgovarjajo za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register. Tudi pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). Kdaj so poslovni partnerji izvedeli za načrtovano delitev je torej povsem nepomembno oziroma (do vpisa delitve v register) to ne predsta
- VSRS Sklep I Up 82/2017Vrhovno sodišče RS · 19. 4. 2017besedilo 2017–2021
Zatrjevana možnost insolventnosti oziroma stečaja sama po sebi ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je upravno sodišče, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi ZFPPIPP lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja.
- VSL sklep I Cp 654/2016Višje sodišče v Ljubljani · 10. 3. 2016besedilo 2015–2017
Res je sicer, da lahko sodišče podatke o finančnem, premoženjskem in likvidnostnem stanju stranke pridobi tudi po uradni dolžnosti, vendar pa sodišče lahko to stori le v primeru, če stranka predhodno o tem poda ustrezne trditve v predlogu ali v izjavi o premoženjskem stanju, sodišče pa v njihovo resničnost dvomi (primerjaj četrti odstavek 12. člena ZST-1).
- VSRS Sklep I Up 349/2013Vrhovno sodišče RS · 7. 11. 2013besedilo 2012–2015
Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (pod rubriko opombe), da ne posluje in nima premoženja, ob tem da ni navedla nobenih drugih podatkov glede svojega materialnega stanja, niti ni predložila nobenih dokazil za svoje pavšalne navedbe, ni podala zadostnih in upravičenih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.
- VSL sodba I Cpg 898/2011Višje sodišče v Ljubljani · 18. 4. 2012besedilo 2009–2012
Vprašanje dolžnega vedenja tožene stranke o tožnikovi insolventnosti v času oprave izpodbijanih nakazil je treba presojati z vidika vsebinskega merila zahtevane profesionalne skrbnosti tožene stranke v skladu s pravili poslovno finančne stroke. Dolžnost ravnanja skladno s profesionalno skrbnostjo je pravni standard, ki mu mora sodišče dati vsebino, upoštevaje okoliščine primera in posameznemu delovnemu področju običajno, normalno ravnanje. Od poslovodstva kapitalskih družb se pričakuje spremljanje ekonomsko finančnega stanja takih družb s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij, to pa predpostavlja tudi sposobnost poslovodstva, da tako stanje razbere iz letnih računovodskih izkazov – bilanc stanja in izkazov poslovnega izida. Po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP pravne posledice v 2. odst. tega člena (torej dolžnost vrnitve na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejetega) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke izpodbitega pravnega dejanja. Pritožbeno sodišče je zato skladno s 1. in 2. odst. 313. člena ZPP določilo le paricijski rok 15 dni, v katerem mora t
- VSL sklep IV Cpg 1191/2010Višje sodišče v Ljubljani · 3. 11. 2010besedilo 2009–2012
Ugovor proti sklepu o zaključku postopka izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom in dokaze o teh dejstvih. Ker družba dokazov za trditve, da posluje, s čimer bi lahko izpodbila obstoj domneve iz 1. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni predložila, se odločitev prvostopnega sodišča izkaže kot pravilna.
- VSK sklep Cpg 244/2008Višje sodišče v Kopru · 4. 12. 2008besedilo 2007–2009
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da subjekt vpisa v obravnavani pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga (ki je bil izdan po 1. tč. 1. odst. 439. čl. ZFPPIPP) sploh ni zatrjeval in dokazoval neobstoj samega izbrisnega razloga iz 1. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP, marveč je neuspešno izpodbijal tudi neobstoj dejanskega stanu same domneve, ki zadeva nepredložitev manjkajočih letnih poročil za poslovni leti 2006 in 2007.