VSRS Sklep I Up 349/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. V obrazložitvi je navedlo, da tožnica z vsebinsko pomanjkljivo izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu glede svojega premoženjskega stanja ni uspela na predpisan način verodostojno izkazati, da izpolnjuje pogoj iz tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1)(1).

2Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je izkazala svoje slabo premoženjsko stanje in nezmožnost plačila sodnih taks, saj je onemogočena v poslovanju in nima denarnih sredstev, višina sodne takse pa je takšna, da je ne more plačati. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se jo oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu. Hkrati je podala novo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4ZST-1 je v tretjem odstavku 11. člena v zvezi s prvim odstavkom istega člena določal, da lahko sodišče pravne osebe oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti ne da bi pri tem ogrozile svojo dejavnost. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (četrti odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Natančnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti to izjavo, določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so sestavni del tega pravilnika, mora pravna oseba v obrazcu izjave o premoženjskem stanju (poleg identifikacijskih podatkov) navesti višino aktive in pasive iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila, podatek o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja in višino bilančnega dobička oziroma izgube, oboje iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila. Navede se tudi, ali je imela pravna oseba v zadnjih treh mesecih prilive na transakcijski račun, številka transakcijskega računa ter naziv banke, pri kateri je račun odprt. Pod opombami se vpiše morebitne okoliščine, potrebne za natančnejše razumevanje materialnega stanja vlagatelja.

5Ni sporno, da je tožnica v obravnavanem primeru prošnji za oprostitev plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje priložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri je (poleg identifikacijskih podatkov) pod rubriko „opombe“ pri točki „IV. Podatki o materialnem stanju vlagatelja - pravne osebe“ navedla le, da „družba ne posluje in nima premoženja, ker čaka na dovolitev obratovanja s strani občine Medvode“. Drugih podatkov v zvezi s svojim materialnim stanjem in morebitnih dokazil tožnica v izjavi ni navedla oziroma priložila.

6Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ki tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo, pravilna in zakonita. Ker sodišče o predlogu za taksno oprostitev odloča na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1), in ker taka oprostitev pomeni izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja. Tako je stranka sama dolžna navesti in priskrbeti potrebne podatke, kot jih predpisuje zakon, da bi se njena vloga lahko obravnavala. Sodišče ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb, saj takšna vloga ni formalno nepopolna, ampak gre (kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje) v tem primeru za vsebinsko pomanjkljivost vloge (enako sklep VSRS I Up 139/2009). Iz določbe četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je razvidno, da sodišče pridobiva podatke iz uradnih evidenc v primeru, če dvomi o resničnosti strankinih navedb in jih zato po uradni dolžnosti preveri. Tudi iz izjave, zapisane na četrti strani obrazca ZST-1, je razvidno, da lahko sodišče podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti pridobiva z namenom preverjanja predloženih podatkov in ne zaradi dopolnjevanja nepopolnih oziroma manjkajočih podatkov (enako Sklep VSRS I Up 230/2009). Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da za vsako družbo (tudi tisto, ki ne posluje) v skladu z določbami 58. in 59. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) obstaja dolžnost predložitve letnega poročila (ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida) Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Glede na navedeno je bilo po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno.

7Glede na navedeno tožnica zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (pod rubriko opombe), da ne posluje in nima premoženja, ob tem da ni navedla nobenih drugih podatkov glede svojega materialnega stanja, niti ni predložila nobenih dokazil za svoje pavšalne navedbe, ni podala zadostnih in upravičenih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Zato pritožbeni ugovori, da je izkazala svoje slabo premoženjsko stanje, niso utemeljeni.

8Vrhovno sodišče je glede na navedeno na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9O novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je tožnica podala v obravnavani pritožbi, ni bilo treba odločati, ker se glede na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača.

----

Op. št. (1): V zadevi je bil uporabljen ZST-1 veljaven pred novelo ZST-1B (ki velja od 10. 8. 2013 dalje), saj je bil predlog za taksno oprostitev vložen skupaj s tožbo dne 23. 7. 2013.