59. člen ZGD-1

Med strankama je nesporno, da tožnik ni oddal letnih poročil za leti 2017 in 2018. Tožnik uveljavlja zgolj to, da tega ni mogel in bi mu zaradi težav z računovodskim servisom moralo biti omogočeno, da letna poročila odda kasneje. Kot pravilno navaja toženka gre v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 za materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.

Zoper navedeni sklep se je pritožil A. A. z navedbo, da je predlagatelj postopka izbrisa. S tem statusom pa ima po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa le v primeru, če se je postopek izbrisa začel na njegov predlog. Status udeleženca postopka izbrisa ima namreč po 2. točki 432. člena ZFPPIPP predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog. Kot izhaja iz podatkov registrskega sodišča (red. št. 6), pa je pritožnik sicer 12. 8. 2019 vložil predlog za izbris subjekta vpisa na podlagi 433. člena ZFPPIPP, vendar postopek izbrisa na podlagi njegovega predloga še ni bil začet. Tako se pokaže, da pritožnik v tem postopku, začetem po uradni dolžnosti in ne na predlog, statusa udeleženca nima in da njegova pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.

V obravnavanem primeru registrsko sodišče materialnopravno zmotno enači položaj predlagatelja postopka izbrisa, ki se izvede na predlog, s položajem osebe, na obvestilo katere registrsko sodišče začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki so navedena v obvestilu državnega organa o zatrjevani domnevi izbrisnega razloga, ga ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti pritožnici, ali bi v konkretnem primeru na podlagi njenega obvestila registrsko sodišče moralo po uradni dolžnosti začeti postopek izbrisa. Registrsko sodišče nima zakonskih pooblastil za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po uradni dolžnosti, če o domnevi izbrisnega razloga ne dobi obvestila od oseb, ki so k temu z zakonom zavezane.

Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti dolžnika iz Pogodbe (v primeru odstopa od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca) predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa upnika (premoženja, ki bi upniku pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik trdil, da končni obračun leasinga še ni bil izveden, zaradi tega pa tudi ni mogel (ne glede na drugačne trditve) dokazati, da (vnaprej dogovorjen) izračun pozitivnega pogodbenega interesa presega obseg škode, ki je zaradi odstopa nastala upniku. Upnik razpolaga s pravnomočnimi in izvršljivimi sodbami (s katerimi je dolžniku naloženo plačilo neplačanih obrokov leasinga), dolžnik pa ni uspel niti verjetno izkazati, da so navedene terjatve prenehale, saj končni obračun še ni bil sestavljen (in izveden).

Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.

Iz spisovnega gradiva ni razvidno, kdaj je tožeča stranka sama zaznala svojo insolventnost. Pričakovanje, da bo za insolventnost tožeče stranke v januarju 2011 vedel toženec kot tožnikov zunanji poslovni partner, se zato izkaže kot nerealno kljub tožnikovi zamudi z izpolnitvijo obveznosti in blokadi enega od tožnikovih transakcijskih računov v decembru 2010. Zgolj enomesečna blokada enega od transakcijskih računov tožnika kaže zgolj na likvidnostne težave tožnika, ne pa že na njegovo insolventnost.

Ne drži stališče tožeče stranke, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ne more začeti, dokler ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja. Že iz besedila šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da uporabljivost ZDIJZ ne nastopi šele z dnem pravnomočnosti odločitve o javnem naročilu, ampak že z dnem sprejema odločitve o oddaji naročila. Tožeča stranka sicer lahko kot zavezanec po ZDIJZ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če za to obstaja zakonska podlaga, vendar pa ne more biti odškodninsko ali kazensko odgovorna, če ji razkritje zahtevane informacije nalaga pravnomočna odločba Informacijskega pooblaščenca. Če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam (na podlagi izrecnega soglasja) določa, komu bo dovoljena seznanitev z bančnimi podatki in komu ne. Glede varovanja poslovne skrivnosti prizadete stranke (v postopku javnega naročila izbranega subjekta) tožeča stranka ni navedla, da bi ji prizadeta stranka predložila pisni sklep o tem, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Z vidika objektivnega kriterija ugotavljanja poslovne skrivnosti pa je bistveno, da je tožena stranka gled

Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (pod rubriko opombe), da ne posluje in nima premoženja, ob tem da ni navedla nobenih drugih podatkov glede svojega materialnega stanja, niti ni predložila nobenih dokazil za svoje pavšalne navedbe, ni podala zadostnih in upravičenih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.

V 1. točki 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP so navedene okoliščine, katerih obstoj predpostavlja le domnevo o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa je dopustno izpodbijati s trditvami, da razlog po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, to je s trditvami, da pravna oseba posluje, da ima premoženje in da ni izpolnila vseh svojih obveznosti.