54. člen ZDDV-UPB4

Davčni zavezanec po 10. odstavku 21. člena ZDDV lahko popravi oziroma zmanjša znesek DDV, če davčni zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja. Pogoji za popravek računa so predpisani v PZDDV. Davčni zavezanec po 66. členu PZDDV lahko popravi napačno izkazan DDV na računu za dobavljeno blago oz. storitev, le če prejemnik blaga oz. storitve po tem računu še ni uveljavljal pravice do odbitka vstopnega DDV ter mora v tem primeru izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika o popravku, mu izstaviti nov račun s sklicevanjem na številko računa, ki je storniran, popraviti davčne evidence in dokumente shraniti. Če je prejemnik računa pred popravkom računa že odbil vstopni DDV v svojem davčnem obračunu, se po določbi 2. odstavek 66. člena PZDDV popravek izkazanega in obračunanega DDV lahko opravi le pod pogoji iz 10. odstavka 21. člena ZDDV, s tem da se zmanjšanje davčne osnove po 10. odstavku 21. člena ZDDV pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.

Pri uvozu blaga je dopustno uveljavljati pravico do odbitka vstopnega DDV šele po prejemu carinskih deklaracij, ne glede na to, kdaj davčni zavezanec, registriran za namene DDV, prejme račun dobavitelja. Izobraževalne storitve so po 3a točki drugega odstavka 17. člena ZDDV obdavčene tam, kjer so dejansko opravljene. Davčnemu zastopniku se ni treba registrirati, ampak mora izkazati podlago (pooblastilo), da lahko nastopa kot davčni zastopnik za davčnega zavezanca, registriranega za namene DDV, ki v Sloveniji nima sedeža, če ta v Sloveniji opravi promet blaga in storitev.

Računi morajo biti v sistemu DDV transparentni, na njihovi podlagi se mora jasno določiti vrsta opravljenega prometa in davčna osnova, v tem primeru storitev, na podlagi katere bi stranki šlo vračilo DDV. V poslovnem svetu sicer velja načelo avtonomije strank, v kar sodišče ne posega, vendar pa je davčni vidik nekaj povsem drugega, saj je npr. vračilo DDV možno le na podlagi izpolnjevanja izrecnih določb zakona (v tem primeru 34. in 40. člena ZDDV).

Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, sme odbiti vstopni DDV le, če je ta slednji izkazan na računih iz 34. člena ZDDV.

Rok za vložitev zahteve za vračilo DDV po 54. členu ZDDV, ki ga določa Pravilnik o izvajanju ZDDV, je prekluziven.

Vračilo davka se lahko prizna le ob doslednem spoštovanju vseh predpisanih pogojev, med drugim tudi tistega, da mora biti vstopni DDV izkazan na računu, ki ga je izdal davčni zavezanec in na katerem so navedeni vsi podatki iz 34. člena ZDDV. Med temi podatki pa je tudi podatek o davčni številki izdajatelja. Tudi po presoji sodišča morata biti zahtevku za vračilo DDV po določbi 54. člena ZDDV priložena pravilna (originalna) računa, ki predstavljata verodostojno knjigovodsko listino v skladu s SRS 21.

DDV je mogoče vrniti pravni osebi, ki nima sedeža v Sloveniji le, če so izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZDDV, med drugim tudi, če je DDV izkazan na računih (6. odst. 40. čl. ZDDV), ki morajo imeti predpisane sestavine (34. člen ZDDV). Če na računu ni naveden podatek o vrsti in količini blaga oziroma storitev, račun nima predpisanih sestavin in zato DDV ni mogoče vrniti.

Če račun, ki je obvezna priloga vloge za vračilo DDV, nima vseh s 34. členom ZDDV predpisanih sestavin, zavezancu DDV ni mogoče vrniti.

Davek na dodano vrednost se prodajalcu vrne, če izkaže, da ga je že vrnil kupcu ter izpolnjenemu obrazcu DDV-VP priloži potrjen račun, ki pa mora imeti vse predpisane sestavine. Če jih nima, se vloga za vračilo DDV zavrne.

Če račun, ki je priložen zahtevku za vračilo DDV po 54. členu ZDDV nima vseh predpisanih sestavin, niso izpolnjeni pogoji za vračilo DDV. Manjkajoče sestavine računa ne more nadomestiti sklicevanje na pogodbo, sklenjeno med zavezancem in izstavljalcem računa.

Sodišče se strinja s trditvijo tožnika, da je iz zahtevku za vračilo DDV predloženega računa razvidno, kdaj so bile storitve opravljene, zato je utemeljitev tožene stranke, da zahtevku za vračilo DDV ni mogoče ugoditi, ker tega podatka na računu ni, nepravilna. Vendar pa sodišče ugotavlja, da predložen račun ni izdan skladno z določbo 1. odstavka 19. člena ZDDV, po kateri mora davčni zavezanec DDV obračunati takrat, ko je storitev opravljena, česar pa davčni zavezanec v obravnavanem primeru ni storil.

Pravica do odbitka vstopnega davka se neposredno veže na pravico do vračila: če gre za zavezance s sedežem v Sloveniji, izrecno (53. člen ZDDV), če nimajo sedeža v Sloveniji pa za njih ob smiselni uporabi navedenih določb in na podlagi 1. odstavka 54. člena ZDDV velja isto. Vračilo davka se lahko prizna le ob doslednem spoštovanju vseh tam predpisanih pogojev, med drugim tudi tistega, da mora biti vstopni DDV izkazan na računu, ki ga je izdal davčni zavezanec in na katerem so navedeni vsi podatki iz 34. člena ZDDV.

Vračilo davka se lahko prizna le ob doslednem spoštovanju vseh predpisanih pogojev, med drugim tudi tistega, da mora biti vstopni DDV izkazan na računu, ki ga je izdal davčni zavezanec in na katerem so navedeni vsi podatki iz 34. člena ZDDV. Izpolnjevanje zakonsko predpisane vsebine računa po presoji sodišča ni mogoče z ugotavljanjem drugih dejstev.

Podatek o vrsti in količini prodanega blaga je po 5. točki 34. člena ZDDC obvezna sestavina računa, ki se izda davčnim zavezancem. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni davek samo, če je izkazan na računih iz 34. člen ZDDV (šesti odstavek 40. člena ZDDV). Na pravico do odbitka vstopnega davka se neposredno veže pravica do vračila: če gre za zavezance s sedežem v Sloveniji, izrecno (53. člen), če nimajo sedeža v Sloveniji, pa za njih ob smiselni uporabi citiranih določb in na podlagi prvega odstavka 54. člena ZDDV velja isto.