53. člen ZDDV-UPB4
(vračilo vstopnega DDV)
(1)Če je znesek davčne obveznosti v davčnem obdobju manjši od zneska vstopnega DDV, ki ga sme davčni zavezanec odbiti v istem davčnem obdobju, se mu razlika všteva v plačila v naslednjih davčnih obdobjih.
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo razlika vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV, in sicer: 1. davčnemu zavezancu, ki predlaga mesečne obračune DDV, če znesek za vračilo v tem davčnem obdobju presega 200.000 tolarjev; 2. davčnemu zavezancu, ki predlaga trimesečne obračune DDV, če znesek za vračilo v tem davčnem obdobju presega 100.000 tolarjev; 3. davčnemu zavezancu, ki predlaga šestmesečne obračune DDV, če znesek za vračilo v tem davčnem obdobju presega 30.000 tolarjev.
(3)Davčnemu zavezancu, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, se na njegovo zahtevo razlika vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV, ki se nanaša na zadnje davčno obdobje v koledarskem letu.
(4)Prvi do tretji odstavek tega člena se ne nanašajo na davčnega zavezanca, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav blaga znotraj Skupnosti v zaporednih obračunih DDV izkazuje presežek vstopnega DDV. Davčni zavezanec – izvoznik lahko zahteva vračilo razlike takrat, ko predloži obračun DDV. Razlika se davčnemu zavezancu vrne najkasneje v 30 dneh po predložitvi obračuna.
(5)Davčnemu zavezancu, ki ne prejme razlike davka v roku iz drugega do četrtega odstavka tega člena, pripadajo obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti od prvega dne po poteku 60 oziroma 30 dni od predložitve obračuna DDV.
(6)Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se mu vrne razlika, zmanjšana za znesek davčnega dolga.
(7)Podrobnejše pogoje in način vračila vstopnega DDV po tem členu predpiše minister, pristojen za finance.
- UPRS sodba III U 58/2014Upravno sodišče RS · 2015
Odgovornosti za plačilo carinskega dolga oziroma DDV se lahko deklarant izogne le ob posebej določenih primerih, ko je treba v skladu s členom 220. CZ opustiti naknadno vknjižbo carinskega dolga oziroma skladno z 239. členom CZ povrniti oziroma odpustiti preveč plačano oziroma obračunan carinski dolg. Deklarant običajno prevzema odgovornost za plačilo dajatev in za predložitev ustreznih dokumentov carinskim organom. V kolikor se naknadno ugotovi, da so dokumenti ponarejeni ali netočni, potem po dejstvo predstavlja del poklicnega in poslovnega tveganja, ki je sestavni del te dejavnosti, zlasti carinskega zastopnika, ki lahko poskuša pridobiti povračilo od gospodarskih subjektov, vpletenih v goljufivo uporabo zadevnih dokumentov. Upravni organ prve stopnje naknadne vknjižbe po odločbi DT 424-199/2010-1 ni izvedel zaradi nenamenske uporabe plovil po sprostitvi v prost promet (neopravljene komercialne dejavnosti na odprtem morju), ampak zato, ker pogoji za oprostitev plačila DDV na podlagi 53. člena ZDDV niso bili izpolnjeni že ob sprostitvi v prost promet. Zato je obveznost plačila DDV nastala ob uvozu in sicer po 201. členu CZ, za plačilo katerega odgovarja deklarant. Tako
- VSRS Sodba I Up 1253/2002Vrhovno sodišče RS · 2005
DDV je mogoče vrniti pravni osebi, ki nima sedeža v Sloveniji le, če so izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZDDV, med drugim tudi, če je DDV izkazan na računih (6. odst. 40. čl. ZDDV), ki morajo imeti predpisane sestavine (34. člen ZDDV). Če na računu ni naveden podatek o vrsti in količini blaga oziroma storitev, račun nima predpisanih sestavin in zato DDV ni mogoče vrniti.
- VSRS Sodba I Up 923/2002Vrhovno sodišče RS · 2005
Če se ugotovi, da je treba davčnemu zavezancu vrniti del plačanega DDV, ima pa ta davčni zavezanec davčni dolg iz drugih pravnih naslovov, se mu vrne DDV zmanjšan za znesek davčnega dolga. V postopku vračila DDV davčni zavezanec ne more uveljavljati odložitve plačila davčnega dolga, ki izvira iz drugih pravnih naslovov.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 5. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba III U 58/2014Upravno sodišče RS · 29. 5. 2015
Odgovornosti za plačilo carinskega dolga oziroma DDV se lahko deklarant izogne le ob posebej določenih primerih, ko je treba v skladu s členom 220. CZ opustiti naknadno vknjižbo carinskega dolga oziroma skladno z 239. členom CZ povrniti oziroma odpustiti preveč plačano oziroma obračunan carinski dolg. Deklarant običajno prevzema odgovornost za plačilo dajatev in za predložitev ustreznih dokumentov carinskim organom. V kolikor se naknadno ugotovi, da so dokumenti ponarejeni ali netočni, potem po dejstvo predstavlja del poklicnega in poslovnega tveganja, ki je sestavni del te dejavnosti, zlasti carinskega zastopnika, ki lahko poskuša pridobiti povračilo od gospodarskih subjektov, vpletenih v goljufivo uporabo zadevnih dokumentov. Upravni organ prve stopnje naknadne vknjižbe po odločbi DT 424-199/2010-1 ni izvedel zaradi nenamenske uporabe plovil po sprostitvi v prost promet (neopravljene komercialne dejavnosti na odprtem morju), ampak zato, ker pogoji za oprostitev plačila DDV na podlagi 53. člena ZDDV niso bili izpolnjeni že ob sprostitvi v prost promet. Zato je obveznost plačila DDV nastala ob uvozu in sicer po 201. členu CZ, za plačilo katerega odgovarja deklarant. Tako
- VSRS Sodba I Up 1253/2002Vrhovno sodišče RS · 14. 12. 2005
DDV je mogoče vrniti pravni osebi, ki nima sedeža v Sloveniji le, če so izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZDDV, med drugim tudi, če je DDV izkazan na računih (6. odst. 40. čl. ZDDV), ki morajo imeti predpisane sestavine (34. člen ZDDV). Če na računu ni naveden podatek o vrsti in količini blaga oziroma storitev, račun nima predpisanih sestavin in zato DDV ni mogoče vrniti.
- VSRS Sodba I Up 923/2002Vrhovno sodišče RS · 25. 10. 2005
Če se ugotovi, da je treba davčnemu zavezancu vrniti del plačanega DDV, ima pa ta davčni zavezanec davčni dolg iz drugih pravnih naslovov, se mu vrne DDV zmanjšan za znesek davčnega dolga. V postopku vračila DDV davčni zavezanec ne more uveljavljati odložitve plačila davčnega dolga, ki izvira iz drugih pravnih naslovov.