32. člen ZDDV-UPB4
(druge posebne oprostitve)
(1)Plačila DDV je oproščen uvoz blaga, ki je namenjeno, da: a) se predloži carinskemu organu in, kadar je to dovoljeno v skladu s carinskimi predpisi, da v začasno hrambo; b) se vnese v prosto carinsko cono; c) se zanj začne postopek carinskega skladiščenja ali postopek uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga.
(2)Oprostitev se nanaša tudi na promet storitev, povezanih s prometom blaga po prvem odstavku tega člena in na dobavo blaga iz prvega odstavka tega člena ter promet storitev v prostih conah, prostih in carinskih skladiščih na blagu iz prvega odstavka tega člena.
(3)Oprostitev plačila DDV v skladu s tem členom se lahko uveljavi le, če blago ni sproščeno v prost promet oziroma ni namenjeno končni potrošnji in če je znesek DDV, ki se zaračuna ob zaključku transakcij, navedenih v tem členu, enak znesku DDV, ki bi ga bilo treba obračunati, če bi bila vsaka od teh transakcij obdavčena v Sloveniji.
(4)Plačila DDV je oproščeno tudi blago, namenjeno prodaji v prostih carinskih prodajalnah na letališču, odprtem za mednarodni zračni promet oziroma v pristanišču, odprtem za mednarodni promet, pod pogojem, da ga potniki v dovoljenih količinah kot osebno prtljago odnesejo v drugo državo z zrakoplovom oziroma z ladjo.
(5)Za potnika iz četrtega odstavka tega člena se šteje potnik, ki ima vozovnico, na kateri je navedeno namembno letališče oziroma pristanišče druge države.
- UPRS sodba U 1246/2007Upravno sodišče RS · 2010
Glede oprostitve DDV so relevantne določbe ZDDV, veljavne v času opravljanja storitev. V času, ko so bile v obravnavanem primeru opravljene storitve na blagu v carinskem skladišču, je veljala določba 2. odstavka 32. člena ZDDV, ki je dopuščala oprostitev le za promet storitev v zvezi z uvozom blaga v postopek carinskega skladiščenja, ni pa predpisovala, da se oprostitev nanaša tudi za storitve na blagu v carinskem skladišču.
- VSRS Sodba X Ips 929/2005Vrhovno sodišče RS · 2009
Plačila DDV je oproščen promet storitev, ki so neposredno povezane z izvozom oziroma uvozom blaga v skladu z drugim odstavkom 16. člena oziroma 1. točko prvega odstavka 32. člena ZDDV.
- UPRS sodba U 126/2002Upravno sodišče RS · 2004
Tožnik je opravil storitve, sicer v carinsko dovoljenem postopku uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine, vendar tožnik tako predelanega blaga ni izvozil sam, ampak se je z blagom nadaljeval dovoljen carinski postopek po drugem imetniku dovoljenja. Na ta način je tudi po presoji sodišča nastopila situacija, ki ni predvidena v 4. točki 1. odstavka 31. člena ZDDV, saj blago, na katerem so bile storitve opravljene, ni bilo izvoženo s strani iste osebe, to je v obravnavanem primeru s strani tožeče stranke.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 3. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 1246/2007Upravno sodišče RS · 30. 3. 2010
Glede oprostitve DDV so relevantne določbe ZDDV, veljavne v času opravljanja storitev. V času, ko so bile v obravnavanem primeru opravljene storitve na blagu v carinskem skladišču, je veljala določba 2. odstavka 32. člena ZDDV, ki je dopuščala oprostitev le za promet storitev v zvezi z uvozom blaga v postopek carinskega skladiščenja, ni pa predpisovala, da se oprostitev nanaša tudi za storitve na blagu v carinskem skladišču.
- VSRS Sodba X Ips 929/2005Vrhovno sodišče RS · 10. 12. 2009
Plačila DDV je oproščen promet storitev, ki so neposredno povezane z izvozom oziroma uvozom blaga v skladu z drugim odstavkom 16. člena oziroma 1. točko prvega odstavka 32. člena ZDDV.
- UPRS sodba U 126/2002Upravno sodišče RS · 4. 10. 2004
Tožnik je opravil storitve, sicer v carinsko dovoljenem postopku uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine, vendar tožnik tako predelanega blaga ni izvozil sam, ampak se je z blagom nadaljeval dovoljen carinski postopek po drugem imetniku dovoljenja. Na ta način je tudi po presoji sodišča nastopila situacija, ki ni predvidena v 4. točki 1. odstavka 31. člena ZDDV, saj blago, na katerem so bile storitve opravljene, ni bilo izvoženo s strani iste osebe, to je v obravnavanem primeru s strani tožeče stranke.