Čezmejni primeri

Kje se izraz uporablja

• 1. člen ZOZKD – Vsebina zakona

  … sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah. (2) Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

• 7. člen ZOZKD – Domneva neplačevitosti

  … -        če je upravičenec otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini; -        če gre za domač čezmejni primer.

• 26. člen ZOZKD – Naloge ministrstva, pristojnega za pravosodje

  … uveljavljanje odškodnine, in pomaga pri iskanju ustreznih rešitev za izvajanje določb tega zakona v čezmejnih primerih. (2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, daje prosilcem osnovne informacije o možnostih in pogojih za uveljavljanje od …

• 34. člen ZOZKD – Tuji čezmejni primer

  (1) V tujem čezmejnem primeru lahko prosilec zahtevo za uveljavljanje odškodnine vloži pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje. (2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje zahtevo skupaj s prilogami pristojnemu organu države, od kate …

• 35. člen ZOZKD – Domači čezmejni primer

  … poukom o uporabi slovenskega jezika v skladu z 28. in 30. členom tega zakona. (4) Če v domačem čezmejnem primeru komisija ugotovi, da je zaradi odločitve v zadevi treba opraviti posamezna dejanja, kot so zaslišanje prosilca, priče ali izve …

Sodna praksa k 2. člen ZOZKD

• UPRS Sodba III U 26/2022-15

  Upravno sodišče RS · 13. 2. 2025

  Pravica do izvedbe dokazov je sestavni del pravice do izjave strank v postopku, zagotovljene v okviru 22. člena Ustave. V 22. členu Ustave zagotovljena pravica do enakega varstva pravic ne zavezuje zgolj sodišča, temveč tudi druge državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Ta ustavna določba se na zakonski ravni odraža tudi v določbah ZUP; 9. in 146. člen.

• UPRS Sodba III U 292/2019-18

  Upravno sodišče RS · 28. 6. 2022

  ZOZKD v prvem odstavku 42. člena izrecno določa, da lahko upravičenci uveljavljajo odškodnino po tem zakonu tudi za dejanja, storjena v obdobju od 1. julija 2005 do začetka uveljavitve tega zakona. Iz navedene zakonske določbe tako jasno izhaja zakonsko pravilo, da odškodnine po tem zakonu ni mogoče uveljavljati za nasilna naklepna dejanja, ki so bila storjena pred 1. julijem 2005.

• UPRS Sodba I U 1719/2016-23

  Upravno sodišče RS · 10. 1. 2018

  Tožena stranka je pred izdajo odločbe tožnici poslala listine, pridobljene v upravnem postopku, ni pa jo seznanila s svojimi stališči o tem, da naj bi bile njene težave zgolj prehodne narave in da ji zaradi tega ta vrsta odškodnine ne pripada. Tožnica namreč v svojem zahtevku ni zatrjevala, da bi bile težave zgolj prehodne narave, ampak iz njenega zahtevka smiselno izhaja, da je morala svoje življenje v celoti prilagoditi situaciji, povzročeni s strani storilca. Razen tega sodišče meni, da je o tovrstni škodi glede na okoliščine konkretnega primera težko odločiti, ne da bi bil izveden tudi vsaj dokaz z zaslišanjem stranke.

Sorodni izrazi