Otrok
Izraz je opredeljen v 7 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost
oseba, ki v času storitve naklepnega kaznivega dejanja še ni dopolnila 18 let
otrok v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki prebiva skupaj z napoteno osebo v tujini in za katerega velja obveznost preživljanja od napotene osebe
fizična oseba, mlajša od 18 let
oseba, za katero ima davčni zavezanec oziroma druga oseba obveznost preživljanja po zakonu, ali oseba, ki je dodeljena v skupno varstvo in vzgojo staršem
otroci, posvojenci in pastorki ter še nerojeni otrok
oseba pod 16 letom starosti ali oseba, ki je vključena v obvezno redno šolanje
Kje se izraz uporablja
- 3. člen ZPacP – (načela)
… celovitosti ter varnosti, - varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka, - spoštovanje zasebnosti, - spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, - spoštovanje osebnosti in dostojan …
- 8. člen ZPacP – (varstvo otrok in drugih ogroženih skupin)
(1) Otrokom in drugim ogroženim skupinam so pri zdravstveni obravnavi poleg pravic, ki jih določa ta zakon, zagotovljene še posebne pravice, ki so opredeljene kot aktivna skrb države in jih določajo drugi predpisi. (2) Pravice pacientov s t …
- 35. člen ZPacP – (otroci)
(1) Kadar otrok ni sposoben privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, se ta sme opraviti le, če ga dovolijo njegovi starši ali skrbnik oziroma skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik). Enako velja za posebne vrste privol …
- 37. člen ZPacP – (pacienti s težavami v duševnem zdravju)
… pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti, - pacientovi otroci ali posvojenci, - pacientovi starši oziroma posvojitelji, - pacientovi bratje ali sestre, - pacientovi stari star …
- 42. člen ZPacP – (seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti)
… dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Osebam iz prejšnjega stavka se omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za …
- 45. člen ZPacP – (varovanje poklicne skrivnosti)
… zaradi narave njihovega dela, razreši: - pacient, - starši oziroma skrbnik za otroka pred dopolnjenim 15. letom starosti, - starši oziroma skrbnik za otroka po dopolnjenem 15. letu starosti, če so informacije potrebne …
- 48. člen ZPacP – (splošna postopkovna načela)
… uveljavljanja pravic pacientov, ki so nesposobni odločanja o sebi. Kadar o uvedbi postopkov odločajo otrokovi starši, sporazumna odločitev ni potrebna. (3) Uvedbo postopkov lahko zahtevajo tudi ožji družinski člani ali bližnje osebe, če pa …
- 50. člen ZPacP – (imenovanje zastopnika)
… predlagajo nevladne organizacije ali društva, ki delujejo na področju zdravstva ali varstva potrošnikov, območni sveti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in občinski sveti občin. (5) Mandat zastopnika traja pet let in je lahko pon …
Sodna praksa k 2. člen ZPacP
- VSL Sklep IV Cp 1867/2022Višje sodišče v Ljubljani · 3. 2. 2023
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
- VDSS Sodba Psp 224/2022Višje delovno in socialno sodišče · 14. 9. 2022
Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.
- VSRS Sodba VIII Ips 59/2021Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2022
Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki. Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko. Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji na
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.