Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B)

V Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 – odločba US, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZDARS-A) se v drugem odstavku 1. člena za besedami »kategorizacijo javnih cest,« doda besedilo »ureja pravila določanja mej javnih cest«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske skupnosti: – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES); – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES); – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES).«.

Na koncu tretje alinee tretjega odstavka 6. člena zakona se pika črta in dodajo besede »in ovir v cestnem prometu«.

V 8. členu se besedilo četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi: »(4) Obnovitvena dela na javnih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.«. Dodajo se novi peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »(5) Obnovitvena dela na javnih cestah se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(6)Vrsta in obseg projektne in tehnične dokumentacije za obnovitvena dela na javni cesti se v odvisnosti od njihove vrste, obsega in zahtevnosti določijo s projektno nalogo, če s predpisi o graditvi objektov ni drugače določeno.

(7)Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državni cesti opravi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister). V komisijo se imenujejo strokovnjaki s področja tehničnih in drugih posebnosti teh del.

(8)Po opravljenem pregledu obnovitvenih del komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo odločbe, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev obnovljene ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta prometu.«.

Za 11. členom se dodata 11.a in 11.b člen, ki se glasita:

(1)Za uporabo cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov se plačuje cestnina. Cestninske ceste in cestninske cestne objekte določi Vlada Republike Slovenije.

(2)Vlada Republike Slovenije lahko kot cestninsko cesto določi državno cesto, ki je kategorizirana in označena kot avtocesta ali hitra cesta in ki izpolnjuje naslednje prometno tehnične pogoje: – je posebej projektirana in zgrajena za promet motornih vozil, – ne služi zemljiščem, ki mejijo nanjo, – ima, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč; – se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križa v istem nivoju.

(3)Vlada Republike Slovenije lahko s predpisom tudi določi, da se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje ter stroškov njihovega vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja cestnina plačuje tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninskih cestnih objektov). Cestnina po določbi tega odstavka in cestnina iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.

(4)Po izvedenem postopku predhodne preveritve in posvetovanja glede predpisov v zvezi s prometom, kot je določen za članice Evropske unije, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se cestnina plačuje za uporabo določenih odsekov javnih cest, zlasti: – kjer obstajajo za to varnostni razlogi, – na cestah za medregionalni in mednarodni težki tovorni promet v delu države, kjer ni povezanega avtocestnega omrežja, če povpraševanje po prometu in gostota prebivalstva ekonomsko ne opravičujeta gradnje avtocest ali hitrih cest; – če se z drugo državo članico Evropske unije za obmejna območja uvede posebna ureditev.

(5)Višina cestnine se določi glede na: – vrsto vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, upoštevaje višino vozila in število njegovih osi; – prevozno razdaljo po cestninski cesti.

(6)Ponderirano povprečje cestnin mora biti v sorazmerju s stroški gradnje, obratovanja in razvoja cestninskih cest oziroma cestninskih cestnih objektov.

(7)Brez poseganja v ponderirano povprečje cestnin se lahko cestnina določi tudi glede na: – emisije izpušnih plinov vozila s tem, da se lahko cestnina, ki se zaračunava za vozila, ki izpolnjujejo najstrožje kriterije glede emisij, poveča za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najnižje kriterije glede teh emisij, največ za 50%; – dnevni čas vožnje, pod pogojem, da nobena cestnina za več kot 100% ne presega cestnine, ki se zaračunava v najcenejšem delu dneva.

(8)Vsako razlikovanje cestnin, ki se zaračunavajo glede na vrste emisij izpušnih plinov vozil ali dnevni čas, mora biti sorazmerno z zaželenim ciljem.

(9)Obveznost plačila cestnine mora biti določena nediskrimantorno glede na državno pripadnost uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor oziroma namembno mesto vozila. Vlada Republike Slovenije lahko določi, da se cestnina ne plačuje za prevoze z intervencijskimi in vojaškimi vozili, prevoze humanitarne pomoči in prevoze upravljavca cestninske ceste oziroma cestninskega cestnega objekta.

(10)Način plačevanja in nadzor plačevanja cestnine morata potekati tako, da čim manj ovirata prost pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije. Upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov mora poskrbeti za primerne objekte na mestih plačevanja cestnine, tako da je zagotovljena varnost cestnega prometa.

(11)Določbe tega člena se uporabljajo tudi za primer, ko na podlagi posebnega zakona določi višino, način plačevanja, način cestninjenja, način evidentiranja plačil in nadzor nad vplačevanjem upravljavec določenih cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

(1)Elektronski cestninski sistemi morajo omogočati cestninjenje tudi z uporabo ene ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz (evropsko elektronsko cestninjenje). Podrobnejše tehnične zahteve predpiše Vlada Republike Slovenije.

(2)Vsak upravljavec cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov mora z drugimi upravljavci cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov v Evropski uniji skleniti pogodbo ali na drug način zagotoviti, da bo naročnik evropskega elektronskega cestninjenja lahko to storitev uporabljal v vseh državah članicah Evropske unije pri evropskem elektronskem cestninjenju.

(3)Določbe tega člena se ne uporabljajo za: – cestninske sisteme, ki nimajo elektronskih naprav za pobiranje cestnine; – elektronske cestninske sisteme, pri katerih ni potrebno nameščati opreme v vozila; – majhne, izključno lokalne cestninske sisteme, za katere bi bili stroški za uporabo evropskega elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.«.

V prvem odstavku 14. člena se v 23. točki pred besedo »ločilni« doda beseda »odstavni,«. 24. točka se spremeni tako, da se glasi: »24. vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči;«. 33. točka se spremeni tako, da se glasi: »33. priključek je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto;«. V 35. točki se besede »pas za kolesarje« nadomestijo z besedama »kolesarski pas«. V 40. točki se za besedami »naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje« doda besedilo »naprave za umirjanje prometa,«. Za 41. točko se doda 41.a točka, ki se glasi: »41.a obnovitvena dela na javni cesti so dela za izboljšanje prometno-tehničnih lastnosti in obratovanja javne ceste ter njene zaščite, varstva okolja in varnosti prometa;«. Za 46. točko se doda 47. točka, ki se glasi: »47. cestnina je plačilo za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta za določeno vrsto vozila, ki vozi na razdalji med dvema točkama na njih.«.

Za 15. členom se doda 15.a člen, ki se glasi:

(1)Meje javne ceste se določi s postopkom ureditve mej, obnove mej ali s postopkom spreminjanja mej.

(2)Določitev mej javne ceste in evidentiranje ugotovljenih sprememb v zemljiškem katastru se začne na zahtevo lastnika ali upravljavca javne ceste.

(3)Meje javne ceste se določijo na podlagi načrta parcelacije, načrta gradbene parcele ali po zunanjem robu cestnega sveta.

(4)Stranke v postopku določitve meje javne ceste so lastnik ali upravljavec javne ceste, lastnik parcele, iz katere se odmeri parcela javne ceste in lastniki parcel, na katere neposredno meji parcela javne ceste.

(5)Ne glede na 46. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 37/02 – odločba US, 87/02 in 44/03 – odločba US) se pri določitvi mej javne ceste po tem zakonu določijo in s trajnimi mejniki zamejičijo samo horizontalni lomi meje javne ceste.

(6)Obstoječe meje parcel se pri določitvi mej javne ceste upoštevajo po veljavnih podatkih zemljiškega katastra.«.

V drugem odstavku 25. člena se za besedo »prostora« doda vejica, besedilo »in graditvi objektov« pa se nadomesti z besedilom »o graditvi objektov in o gradbenih proizvodih«.

28. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Rekonstrukcija državne ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, se šteje za vzdrževalno delo v javno korist.

(2)Za rekonstrukcijo državne ceste iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe šestega, sedmega in osmega odstavka 8. člena tega zakona.

(3)Če je zaradi rekonstrukcije državne ceste potrebno izvesti razlastitev ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini, pa taka rekonstrukcija ni določena z lokacijskim načrtom, se javna korist za to razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ugotovi s sklepom Vlade Republike Slovenije. Predlogu za izdajo sklepa je treba priložiti izvleček iz izvedbenega prostorskega akta, ki ureja območje rekonstrukcije, načrt parcelacije z mejo območja rekonstrukcije javne ceste, seznam parcel, potrebnih za rekonstrukcijo javne ceste, s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in obrazložitev javne koristi.«.

Za 39. členom se doda poglavje III.a MINIMALNE VARNOSTNE ZAHTEVE ZA PREDORE in členi 39.a do 39.d, ki se glasijo:

(1)Določbe tega poglavja se uporabljajo za predore, daljše od 500 m merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora, ki so na državnih cestah, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, kot je določeno v Oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1) in ilustrirano na kartah in/ali opisano v Prilogi 2 k navedeni odločbi.

(2)Vlada Republike Slovenije lahko predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za predore na drugih javnih cestah, ki so daljši od 500 metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora.

(1)Minimalne varnostne zahteve za predore iz prejšnjega člena se nanašajo na: – konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so: število cevi in smernih vozišč, geometrija predora, izhod v sili, dostop intervencijske službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna varnost, prezračevanje, komunikacijski sistemi, in podobno ter – ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so: zagotavljanje potrebnih sredstev in usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje nesreč in izrednih dogodkov, delovanje nadzornega centra, potek prometa v predoru, prevoz nevarnih snovi in podobno. Minimalne varnostne zahteve za predore natančneje predpiše Vlada Republike Slovenije.

(2)Vlada Republike Slovenije v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki mora biti pripravljena ob projektiranju predora, način odobritve projektne zasnove, način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje predora, ter občasne vaje, ki naj zagotovijo varnost predora.

(3)Predor mora biti označen z znaki in oznakami, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije.

(4)Analiza tveganja vsebuje podrobno oceno tveganj za posamezen predor, ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati analize tveganja morajo biti vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu s predpisom iz drugega odstavka tega člena. Analizo tveganja mora pripraviti oseba, ki je od upravljavca predora funkcionalno neodvisna.

(5)Za namestitev ali uporabo inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo varnosti predora, kot to določa ta zakon in predpis iz prvega odstavka tega člena, lahko ministrstvo dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju izjeme mora ministrstvo pridobiti odobritev Komisije Evropske skupnosti skladno s 14. členom Direktive 2004/54/ES.

(1)Ministrstvo je odgovorno za zagotavljanje vseh vidikov varnosti predora. Ministrstvo sprejema odločitve v zvezi z varnostjo predora, ki je deloma v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica), po predhodnem soglasju pristojnega upravnega organa druge države članice ali daje predhodno soglasje k odločitvam tega organa.

(2)Ministrstvo izda dovoljenje za obratovanje predora, če so izpolnjene varnostne zahteve, ki jih določa ta zakon in predpis iz prvega odstavka 39.b člena tega zakona.

(3)Ne glede na določbe 46. člena tega zakona ministrstvo prepove ali omeji promet v predoru, če varnostne zahteve ali ukrepi, določeni s predpisom iz prvega odstavka 39.b člena, niso izpolnjeni. Ministrstvo pri tem določi pogoje, pod katerimi se lahko ponovno vzpostavi običajen promet v predoru.

(4)Ministrstvo mora poskrbeti, da so izvedene naslednje naloge: – redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih zahtev v zvezi s tem; – vzpostavljanje organizacijskih in operativnih načrtov za usposabljanje in opremljanje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih; – opredelitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru; – izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

(5)Vlada Republike Slovenije obvesti Komisijo Evropske unije, da ministrstvo opravlja naloge iz prejšnjega odstavka kot upravni organ po Direktivi 2004/54/ES.

(6)Ministrstvo je dolžno pošiljati poročilo v skladu s 15. členom Direktive 2004/54/ES.

(1)Ministrstvo določi za vsak predor v fazi projektiranja, gradnje in obratovanja upravljavca predora, lahko pa naloge upravljavca predora opravlja samo.

(2)Upravljavca predora, ki je deloma v drugi državi članici, določi ministrstvo skupaj s pristojnim upravnim organom druge države članice.

(3)Če pride do nesreče ali izrednega dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem najkasneje v enem mesecu sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost, ministrstvu in službam za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale.

(4)Če je sestavljeno poročilo o preiskavi o vzrokih nesreče ali izrednega dogodka, upravljavec predora to poročilo posreduje uradniku za varnost, ministrstvu in službam za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale in to najkasneje v enem mesecu od prejema.

(1)Za vsak predor upravljavec predora po predhodnem soglasju ministrstva imenuje uradnika za varnost, ki koordinira vse ukrepe za zagotovitev varnosti v predoru. Uradnik za varnost, ki je lahko del osebja predora ali službe za ukrepanje ob izrednem dogodku, mora biti neodvisen pri vseh zadevah varnosti predora in v zvezi s tem ne sme sprejemati nobenih navodil delodajalca. Ista oseba je lahko uradnik za varnost v več predorih.

(2)Uradnik za varnost opravlja naslednje naloge: – zagotavlja koordinacijo s službami za ukrepanje ob izrednih dogodkih in sodeluje pri pripravi operativnih načrtov; – sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob izrednih dogodkih; – sodeluje pri opredeljevanju varnostnih načrtov in določanju konstrukcije, opreme in obratovanja novih predorov in sprememb obstoječih predorov; – preverja usposobljenost služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih in sodeluje pri organizaciji njihovih vaj; – svetuje glede dajanja predorov v obratovanje; – preverja, ali je konstrukcija in oprema predora vzdrževana in popravljena; – sodeluje pri ocenjevanju morebitne nesreče ali izrednega dogodka.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če je državna cesta v takem stanju, – da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, – da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste ali – če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno), lahko Direkcija za ceste oziroma koncesionar iz 12. člena tega zakona ali posebna gospodarska družba iz 20. člena tega zakona začasno prepove ali omeji promet na tej cesti ali njenem delu (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrost vozil in drugi ukrepi), dokler so razlogi za takšen ukrep, vendar največ za čas enega leta.

(2)Direkcija za ceste oziroma koncesionar iz 12. člena tega zakona ali posebna gospodarska družba iz 20. člena tega zakona mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti ministrstvo, policijo in Prometni inšpektorat Republike Slovenije najmanj petnajst dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na državni cesti, javnost pa obvesti po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred dnem označitve.

(3)Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko sprejmeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti policijo, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi Direkcijo za ceste oziroma koncesionarja iz 12. člena tega zakona ali posebno gospodarsko družbo iz 20. člena tega zakona.

(4)Iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, lahko minister določi prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je daljše od enega leta.

(5)Minister lahko na posameznih državnih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa.

(6)Ukrepe omejitve uporabe državne ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.«.

V prvem odstavku 54. člena se beseda »državno« nadomesti z besedo »javno«.

V 61. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Prepovedano je trajno ali začasno zasesti državno cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali na objektih ob cesti izvajati ali opustiti kakršna koli dela ali karkoli nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej.«. V drugem odstavku 61. člena se 8. točka spremeni tako, da se glasi: »8. postavljati na cesto kakršne koli predmete (nagrobne plošče in druga spominska znamenja, stojala, transparente, plakate in druge oblike obveščanja oziroma oglaševanja, in podobno) ali jih metati nanjo (sneg, odpadke in podobno), razsipati po cesti sipek material, nanašati blato ali kako drugače onesnaževati cesto;«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »9. ob cesti postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, če bi to škodovalo cesti, njeni preglednosti ali urejenosti ali zmanjševalo varnost prometa;«. V 12. točki se besede »ovirale ali ogrožale promet« nadomestijo z besedami »zmanjševale varnost prometa«. 17. točka se spremeni tako, da se glasi: »17. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;«. Za 17. točko se doda 18. točka, ki se glasi: »18. poškodovati, odstranjevati, prestavljati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo.«. Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste je dolžan s ceste takoj odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nevarno mesto na cesti zavarovati s predpisano prometno signalizacijo. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja državne ceste.«.

V 71. členu se doda prvi odstavek, ki se glasi: »(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60. in 68. člena, ki jih po določbah tega zakona izdajajo Direkcija za ceste, gospodarska družba iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma pravna ali fizična oseba, ki ji je dodeljena koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, se odloči z odločbo v upravnem postopku, razen če je za dela, določena v teh členih, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V tem primeru se izda soglasje v skladu s predpisi o graditvi objektov.«. Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek.

Za 74. členom se doda nov 74.a člen, ki se glasi: Inšpekcijski nadzor predora iz 39.a člena tega zakona mora inšpektor za ceste opraviti najmanj vsakih šest let. O ugotovitvah tega pregleda in izrečenih ukrepih mora obvestiti ministrstvo, policijo, upravljavca predora in uradnika za varnost. Če ministrstvo ugotovi, da predor ne izpolnjuje minimalnih varnostnih zahtev, ki jih določa ta zakon in predpis iz 39.b člena tega zakona, določi pogoje za nadaljnje obratovanje predora ali odloči o prepovedi oziroma omejitvi prometa v predoru. Če so za sanacijo predora potrebne pomembne spremembe konstrukcije, opreme oziroma obratovanja predora, mora biti po izvedbi teh sprememb izdano novo dovoljenje za obratovanje predora.«.

V prvem odstavku 76. člena se besedilo »denarno kaznijo najmanj 300.000« nadomesti z besedilom »globo od 300.000 do 700.000«, pred besedo »podjetnik« pa se doda beseda »samostojni«. V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo najmanj 30.000« nadomesti z besedilom »globo od 100.000 do 300.000«, za besedama »pravne osebe« pa se doda besedilo »ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika«.

V 77. členu se besedilo »denarno kaznijo najmanj 15.000« nadomesti z besedilom »globo od 50.000 do 200.000«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki brez plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta prevozi točko cestninjenja, pa bi cestnino moral plačati (prvi odstavek 11.a člena tega zakona).«.

V prvem odstavku 78. člena se besedilo »denarno kaznijo najmanj 300.000« nadomesti z besedilom »globo od 300.000 do 700.000«. V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo najmanj 20.000« nadomesti z besedilom »globo od 100.000 do 300.000«.

V prvem odstavku 79. člena se besedilo »denarno kaznijo najmanj 300.000« nadomesti z besedilom »globo od 300.000 do 700.000«. V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo najmanj 30.000« nadomesti z besedilom »globo od 100.000 do 300.000«. V tretjem odstavku se besedilo »denarno kaznijo najmanj 30.000« nadomesti z besedilom »globo od 100.000 do 300.000«.

(1)Če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu.

(2)Za poseben postopek razlastitve se uporabljajo določbe 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02, 8/03, 55/03-ZKZ in 58/03-ZZK-1), kolikor s tem členom niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena.

(3)Ne glede na določbo tretjega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona. Za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena Zakona o urejanju prostora.

(4)Ne glede na 98. člen Zakona o urejanju prostora je treba zahtevi za razlastitev po tem členu predložiti le seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz drugega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora.

(5)Ne glede na 100. člen Zakona o urejanju prostora se postopek razlastitve začne z vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka, o čemer upravni organ, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti obvesti zemljiško knjigo.

(6)Ne glede na določbe 103. člena Zakona o urejanju prostora pridobi razlastitveni upravičenec lastninsko pravico na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta z dokončnostjo odločbe o razlastitvi in lahko z dokončnostjo odločbe tudi prevzame nepremičnino v posest, če je še nima v posesti.

(7)Dosedanji lastnik nepremičnine, za katero zaradi gradnje javne ceste ni bila plačana odškodnina po takrat veljavnih predpisih oziroma za katero se tedanji lastnik pravici do odškodnine ni odpovedal, lahko po pravnomočnosti odločbe zahteva plačilo odškodnine ali nadomestno nepremičnino.

(8)Določbe 61. člena zakona se uporabljajo ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih teče obstoječa javna cesta iz prvega odstavka tega člena.

(1)Za predore iz 39.a člena zakona, za katere bo izdano gradbeno dovoljenje do 30. aprila 2006, pa na ta dan še ne bodo dani v obratovanje, oceni ministrstvo njihovo skladnost z varnostnimi zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega odstavka 39.b člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije. Če ministrstvo ugotovi, da predor ni v skladu s temi zahtevami, o tem obvesti upravljavca predora in uradnika za varnost in naloži sprejetje ustreznih ukrepov. Po sprejetju teh ukrepov ministrstvo izda dovoljenje za obratovanje predora.

(2)Za predore iz 39.a člena zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona obratujejo ali bodo do 30. aprila 2006 dani v obratovanje, ministrstvo do 30. oktobra 2006 oceni njihovo skladnost z zahtevami zakona in predpisa Vlade Republike Slovenije iz prvega odstavka 39.b člena zakona, ob upoštevanju njihove varnostne dokumentacije in na podlagi inšpekcijskega pregleda. Upravljavec predora po potrebi predlaga načrt prilagoditve predora tem zahtevam in sanacijske ukrepe, ki jih namerava izvesti. Načrt prilagoditve, ki vsebuje tudi rok njegove izvedbe, odobri ministrstvo, potem ko po potrebi zahteva njegove spremembe. Po izvedbi prilagoditve in sanacijskih ukrepov izda ministrstvo dovoljenje za obratovanje predora v skladu z zakonom in predpisom iz prvega odstavka 39.b člena zakona.

(3)Ministrstvo pripravi poročilo Komisiji Evropskih skupnosti o izvedbi prilagoditev in sanacijskih ukrepov obstoječih predorov do 30. aprila 2007. Poročilo mora vsebovati načrt izvedbe teh ukrepov in po potrebi posledic zaprtja in odprtja glavnih dovoznih cest do predora. Ministrstvo in Direkcija za ceste morata zagotoviti, da bodo vse prilagoditve in sanacije izvedene do 30. aprila 2019.

(4)Če katere od konstrukcijskih zahtev iz predpisa iz prvega odstavka 39.b člena zakona na predorih, ki so ob uveljavitvi tega zakona v uporabi ali je bilo zanje že izdano gradbeno dovoljenje, ni mogoče izvesti ali jo je mogoče izvesti le ob nesorazmernih stroških, ministrstvo sprejme ukrepe za zmanjšanje tveganja kot alternativo teh zahtev, če to vodi do enakovredne ali boljše varnosti predora, kar se dokaže z analizo tveganja. Ministrstvo je dolžno o teh ukrepih obvestiti Komisijo Evropske unije.

(1)Vlada Republike Slovenije izda predpis iz prvega in tretjega odstavka 39.b člena zakona o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Vlada Republike Slovenije mora Uredbo o cestnini za uporabo določenih cest (Uradni list RS, št. 51/97, 48/98, 51/99, 105/00, 109/02 in 3/04) uskladiti z določbami tega zakona v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.

(1)Upravljavci cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov morajo strankam ponuditi evropsko elektronsko cestninjenje najkasneje: – tri leta po sprejetju odločitve Komisije Evropske skupnosti o uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja za vsa vozila s skupno dovoljeno maso nad 3,5 t in za vsa vozila, ki smejo prevažati več kakor devet potnikov (voznik in 8 oseb); – pet let po sprejetju odločitve Komisije iz prejšnje alinee za vsa vozila.

(2)Emisije izpušnih plinov vozila in dnevni čas vožnje se začneta uporabljati kot merili za določanje cestnine v rokih za uvedbo evropskega elektronskega cestninjenja iz prejšnjega odstavka.

Z dnem uveljavitve tega zakona se za državne ceste preneha uporabljati 195. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-10/91-7/25 Ljubljana, dne 29. septembra 2005 EPA 353-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l. r.