15. člen ZJC-B
V prvem odstavku 76. člena se besedilo »denarno kaznijo najmanj 300.000« nadomesti z besedilom »globo od 300.000 do 700.000«, pred besedo »podjetnik« pa se doda beseda »samostojni«. V drugem odstavku se besedilo »denarno kaznijo najmanj 30.000« nadomesti z besedilom »globo od 100.000 do 300.000«, za besedama »pravne osebe« pa se doda besedilo »ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika«.
- VSL sklep II Cp 1644/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
- VSL sodba I Cp 4346/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti (kot del ceste) nista javna površina oziroma da ne moreta biti predmet obvezne javne službe.
- VSL vmesna sodba in sklep II Cp 5400/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da prostor, kjer je prišlo do škodnega dogodka, uporabljajo tovorna vozila za dovoz in odvoz kurilnega olja oziroma goriva. Po oceni pritožbenega sodišča je zemljišče, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, mogoče šteti za nekategorizirano cesto, promet pa je dopusten na način in pod pogoji, ki jih je določil lastnik, tj. bencinski servis - tožnikov delodajalec, kar posledično pomeni, da gre za prometno nesrečo in torej nastopi zavarovalni primer, ki toženo stranko zavezuje k plačilu škode, nastale tožniku.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 10. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep II Cp 1644/2016Višje sodišče v Ljubljani · 19. 10. 2016
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnine, ki niso v lasti občine ali države, ne morejo pridobiti z uporabo, ampak zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
- VSL sodba I Cp 4346/2008Višje sodišče v Ljubljani · 15. 4. 2009
Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti (kot del ceste) nista javna površina oziroma da ne moreta biti predmet obvezne javne službe.
- VSL vmesna sodba in sklep II Cp 5400/2006Višje sodišče v Ljubljani · 20. 12. 2006
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da prostor, kjer je prišlo do škodnega dogodka, uporabljajo tovorna vozila za dovoz in odvoz kurilnega olja oziroma goriva. Po oceni pritožbenega sodišča je zemljišče, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, mogoče šteti za nekategorizirano cesto, promet pa je dopusten na način in pod pogoji, ki jih je določil lastnik, tj. bencinski servis - tožnikov delodajalec, kar posledično pomeni, da gre za prometno nesrečo in torej nastopi zavarovalni primer, ki toženo stranko zavezuje k plačilu škode, nastale tožniku.
- VSL sodba in sklep II Cp 5602/2005Višje sodišče v Ljubljani · 7. 6. 2006
Odločilna okoliščina pri ugotavljanju statusa obravnavanih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča je, ali so bila sporna zemljišča kategorizirana kot javna cesta ali ne. V zvezi s pritožbenimi stališči, da je Ustavno sodišče RS kategorizacijo iz leta 2000 razveljavilo, kar po tožnikovem mnenju pomeni, da je obveljala kategorizacija z dne 15. 1. 1999, sodišče druge stopnje poudarja, da je odločba Ustavnega sodišča RS z dne 20. 5. 2004, št. U-I-387/02, na katero se sklicuje tožnik, ugotovitvena. Tožnik si pomen takšne odločbe razlaga pravno zmotno. Dejansko stanje v obravnavani zadevi je po oceni pritožbenega sodišča popolno in pravilno ugotovljeno kljub temu, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal tožnik. Za ugotovitev statusa spornih nepremičnin je namreč odločilno, ali so le-te kategorizirane kot javna cesta, ne pa obsežnost prometne signalizacije, kar bi po pritožbenem zatrjevanju lahko s predlaganim, a neizvedenim dokazom, ugotovilo sodišče prve stopnje, na presojo, ali kategorizacija obstaja, pa ta predlagani dokaz ne more imeti nobenega vpliva.