16. člen ZJC-B
V 77. členu se besedilo »denarno kaznijo najmanj 15.000« nadomesti z besedilom »globo od 50.000 do 200.000«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki brez plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta prevozi točko cestninjenja, pa bi cestnino moral plačati (prvi odstavek 11.a člena tega zakona).«.
- VSM sodba I Cp 621/2014Višje sodišče v Mariboru · 2014
Prekoračen hrup - odmera odškodnine.
- VSM sodba I Cp 717/2014Višje sodišče v Mariboru · 2014
Prekomeren hrup - odmera višine odškodnine
- VSM sodba I Cp 705/2014Višje sodišče v Mariboru · 2014
Prekomeren hrup - odmera višine odškodnine
Sodna praksa
12 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 9. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sodba I Cp 621/2014Višje sodišče v Mariboru · 16. 9. 2014
Prekoračen hrup - odmera odškodnine.
- VSM sodba I Cp 717/2014Višje sodišče v Mariboru · 7. 8. 2014
Prekomeren hrup - odmera višine odškodnine
- VSM sodba I Cp 705/2014Višje sodišče v Mariboru · 7. 8. 2014
Prekomeren hrup - odmera višine odškodnine
- VSM sodba I Cp 813/2014Višje sodišče v Mariboru · 7. 8. 2014
Prekomeren hrup - odmera višine odškodnine
- VSL sodba I Cpg 827/2010Višje sodišče v Ljubljani · 25. 11. 2010
Prvotožena stranka je na podlagi Pravilnika zadolžena le za vzdrževanje, ne pa tudi za postavitev nove signalizacije. Varno projektiranje in gradnja cestnega telesa sta v skladu s 16. členom ZJC v domeni upravljavca cest (drugotožene stranke). Drugotožena stranka bi morala ukrepati tako, da bi na neurejeno bankino opozorila vsaj z ustrezno prometno signalizacijo, tega pa ni storila.
- VSL sodba II Cp 1292/2010Višje sodišče v Ljubljani · 15. 9. 2010
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
- VSL sklep I Cp 384/2010Višje sodišče v Ljubljani · 20. 4. 2010
Pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti, ki je nejasen pravni pojem, je treba razlagati v skladu z načelom varstva oškodovanca na eni strani in v skladu s primarno odgovornostjo občine za varno stanje cest na drugi strani.
- VSL sodba II Cp 418/2010Višje sodišče v Ljubljani · 26. 3. 2010
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest. Ni mogoče govoriti o prenosu ali celo izključitvi zakonite odškodninske odgovornosti tožene stranke (koncedenta), temelječi na opustitvah dolžnosti, ki jih prav (in edino) toženi stranki nalagajo splošna in abstraktna pravna pravila. Morebiten pogodbeni prenos te odškodninske odgovornosti bi torej učinkoval le v razmerju med koncedentom in koncesionarjem, ne pa v razmerju do tretjih (oškodovancev). Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na nepremoženjsko škodo, lahko smrt tožnika pomeni prenehanje aktivne stvarne (ad causam) legitimacije le, če do tega pride znotraj časovnih meja pravnomočnosti (do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje).
- VSL sklep II Cp 3207/2008Višje sodišče v Ljubljani · 4. 3. 2009
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
- VSL sodba II Cp 540/2008Višje sodišče v Ljubljani · 1. 10. 2008
Splošna in abstraktna pravila koncesionarju (v konkretnem primeru: cestnemu podjetju) ne nalagajo nobenega dolžnostnega ravnanja. Zato tudi ne more odškodninsko odgovarjati za opustitveno ravnanje. Dolžnostno ravnanje nanj tudi ne more biti preneseno s koncesijsko pogodbo. Čeprav gre za koncesijsko pogodbo (s katero se ureja javna gospodarska služba) ta pravno zavezuje le pogodbeni stranki.
- VSRS Sodba I Up 646/2001Vrhovno sodišče RS · 22. 9. 2004
Z določbami ZJC, ki se nanašajo na državne ceste, ni dano pooblastilo, da bi republika za državne ceste ali občina za občinske ceste odredila ukrep vzpostavitve prevoznosti javne ceste.
- VSL sklep I Cp 1538/2001Višje sodišče v Ljubljani · 6. 3. 2002
Čeprav je tožeča stranka tožbeni zahtevek oblikovala kot zahtevek na ugotovitev neobstoja služnosti, je njegovo bistvo v prepovedi vznemirjanja lastnika, torej gre za negatorno tožbo iz 42.čl. ZTLR. Takšen zahtevek je torej tožeča stranka vložila zoper tretjo toženko kot upravljalko državnih cest (16. čl. ZJC) in zoper lastnika nepremičnine, ki sta s svoje nepremičnine odvedla odpadne vode na cesto v zbirni cestni jašek in preko njega na tožničino zemljišče. Iz te opredelitve je razvidno, da tretja tožena stranka utemeljeno ugovarja pomanjkanje pasivne legitimacije kot pomanjkanje zaveze iz materialnopravnega razmerja. Četudi bi bilo res, da tretja toženka ni storila dovolj in bi morala po zakonu opraviti določena dejanja (v za to predvidenem postopku), da bi preprečila nedopustno poseganje prvih dveh tožencev na javno cesto in nato na zemljišče tožnice, to ne daje tožnici pravice zahtevati ustrezno ukrepanje v pravdnem postopku in tudi zahtevek iz 42. čl. ZTLR zoper njo ne more biti utemeljen.