VSK Sklep I Cp 99/2019

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog H. M., naj se mu izda prepis listine, ki je bila podlaga vpisu pod Dn št. 1. Predlagatelj je zatrjeval, da listino potrebuje zaradi vložitve predloga za obnovo postopka, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 670/2011, a je sodišče ocenilo, da ni izkazal upravičenega interesa za pridobitev zahtevanega prepisa. Tak interes bi bil po stališču prvostopenjskega sodišča izkazan šele v primeru, če bi pravdno sodišče izvedbo listinskega dokaza dovolilo.

2Proti odločitvi se pritožuje H. M. po pooblaščenki. V pritožbi navaja, da je vložil zahtevo za izdajo prepisa prodajne pogodbe z dne 16.4.2003 ter zemljiškoknjižnega dovolila z dne 4.11.2010, ki se nanašata na vpise pravic L. J. in J. J. pri nepremičninah X-787-39 in X-787-40. Pravni interes za pridobitev prepisov teh listin ima zato, ker ju potrebuje za vložitev predloga za obnovo postopka, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kopru, opr. št. P 670/2011 med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine. Gre za dokaz, ki ga tekom prvotnega postopka ni mogel pridobiti, saj je bil vpis lastninske pravice na podlagi pogodbe iz leta 2003 predlagan šele leta 2011. S to listino bi pridobil ključni dokaz v zvezi s trditvami, ki jih je postavil tekom postopka. Meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča zgrešena, saj je breme odločanja o upravičenosti interesa za pridobitev listine prevalilo na pravdno sodišče, njemu pa dejansko onemogočilo pridobiti podatke, ki jih potrebuje za zavarovanje svojih pravic. Šele s pridobitvijo zaprošenih listin bi namreč pridobil podatek, ki bo potrdil njegove trditve iz pravde. Brez tega predloga za obnovo postopka ni mogoče niti vsebinsko pripraviti in ga utemeljiti, temveč bi v njem zgolj postavili hipotezo, ki naj bi jo potem pravdno sodišče v okviru odločanja o obnovi postopka šele preverilo. To pa bi predstavljalo nedovoljeno informativno zbiranje dokazov. Meni, da je upravičen interes, ki je po prvem odstavku 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) pogoj, da mu zemljiškoknjižno sodišče omogoči vpogled v zbirko listin, izkazal, saj mu je listina potrebna zaradi vložitve predloga za obnovo postopka, ki se je vodil zaradi plačila uporabnine. Sodna praksa je izoblikovala stališče, da je upravičen interes v okviru pridobivanja zaprošenih listin širši od pravnega interesa, zaradi česar sodišče ne bi smelo njegove zahteve zavrniti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik je svojo zahtevo za izdajo prepisa listin utemeljeval s trditvijo, da listine potrebuje zaradi vložitve predloga za obnovo postopka, ki se je vodil med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine ter navajal, da te listine predstavljajo dokaz, ki ga pred tem ni mogel pridobiti. Šlo naj bi za ključni dokaz, ki lahko privede do drugačne odločitve v zadevi. Te splošne navedbe ponavlja tudi v pritožbi, a z njimi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni izkazal upravičenega interesa za pridobitev prepisa. Drži, da je upravičen interes, ki je po 196. členu ZZK-1 pogoj za to, da se stranki omogoči vpogled v zbirko listin oziroma da se ji izda ustrezni prepis listine, širši od pravnega interesa, vendar predlagatelj v konkretnem primeru zahtevanemu pravnemu standardu ni zadostil. Nedvomno mora biti namreč vsebina zahtevane listine relevantna za spor, v zvezi s katerim naj bi predlagatelj predlagal obnovo postopka. Prav tega ključnega elementa pa pritožnik ni izkazal. Navedba, da potrebuje listine "ki se nanašajo na vpise pravic L. J. in J. J.", ker jih kot ključni dokaz potrebuje zaradi "vložitve predloga za obnovo postopka med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine" kakšne relevantne povezave med vsebino listin in navedbami v postopku ne izkazujejo. Zakaj naj bi zahtevana listina predstavljala ključni dokaz v postopku obnove spora, ki je tekel med predlagateljem in L. J. v zvezi s plačilom uporabnine, namreč pritožnik ni pojasnil.

5Predlog je bil že iz navedenih razlogov neutemeljen, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, čeprav z drugače oblikovano utemeljitvijo, kot jo je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ki je pri svoji obrazložitvi navedlo, da bo prepis listine izdalo, če bo dokaznemu predlogu, o katerem bo odločalo pravdno sodišče v obnovitvenem postopku, ugodeno. Nedvomno da v takem primeru razlogov za odklonitev izdaje prepisa listin ne bo, prav tako pa jih ne bi bilo, če bi predlagatelj izkazal relevantno vsebinsko povezavo med listino in trditvami, ki naj bi jih listina podpirala.