VSC Sklep EPVDp 54/2025

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje zagovornik storilca zaradi bistvenih kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 (v uvodu pritožbe sicer zmotno navaja kršitve po Zakonu o pravdnem postopku-ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ob obravnavanju storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 31.03.2025 ugotovilo, da je storilcu že v preteklosti bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju EPVD 863/2022 (datum vročitve sklepa 18.11.2022) in da od dneva preizkusne dobe, ki mu je bila določena s slednjim sklepom in je trajala do 19.9.2023, še nista minili dve leti.

Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje glede na četrti odstavek 202.d člena ZP-1, ki določa, da sodišče zavrže predlog za odložitev, če od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom, še nista minili dve leti, utemeljeno in zakonito zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je pritožbeno zavzemanje za odpravo izpodbijanega sklepa neutemeljeno.

5Zagovornik storilca zaključka sodišča prve stopnje, da še nista minili dve leti od poteka preizkusne dobe, določene s sklepom EPVD 863/2022, s katerim je sodišče ugodilo storilčevemu predlogu za odlog in pogojno odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne more izpodbiti s pritožbenimi trditvami, da določba 202.d člena ni namenjena absolutni formalistični razlagi, temveč da se naj presoja v skladu z namenom, torej da se naj presoja osebnostna, socialna in vozniška rehabilitacija storilca; da je po izteku preizkusne dobe 19.9.2023 do danes vozil brez storjenih novih prekrškov ter da je uporaba vozila zanj nujna za opravljanje dela in za preživljanje družine. Tovrstne pritožbene trditve so neutemeljene

6Ker je sodišče v primeru izkazanih okoliščin četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 dolžno zavreči storilčev predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožba z izpostavljanjem, da sodišče prve stopnje ni preverjalo še drugih pogojev in okoliščin, katere naj bi zakon zahteval za odločanje o odložitvi, napadanega sklepa ne more izpodbiti. V ničemer tako storilcu ni bila kršena pravica do enake obravnave iz 14. člena Ustave RS in so tovrstne pritožbene navedbe povsem neutemeljene, prav tako pa ni podane kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

7Ob navedenem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8Ker zagovornik ni uspel s pritožbo, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.