VSL sklep II Cp 1634/2012

Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je ugodeno obema zahtevkoma – tožbenemu zahtevku in zahtevku iz nasprotne tožbe. Toženi stranki je naložena opustitev vsakršnega poseganja v nepremičnino parc. št. 456/15 k.o. X ter obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja z odstranitvijo nasipa na meji te nepremičnine s parc. št. 456/21 k.o. X in izravnavo nivoja obeh zemljišč. Tožeči stranki je naložena opustitev posegov v toženčevo lastninsko pravico na parc. št. 456/21 k.o. X, zlasti opustitev odtekanja meteornih in drugih voda iz parc. št. 456/15 k.o. X in ureditev odvodnjavanja z vgradnjo lovilnih in ponikovalnih jaškov ter cestnih robnikov na parc. št. 456/15 k.o. X.. Obema strankama je prepovedano bodoče poseganje v lastninsko pravico nasprotne stranke. Glede stroškov je odločeno, da vsaka stranka krije svoje.

2Pritožujeta se obe pravdni stranki.

3Tožeča stranka izpodbija odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe in stroškovni del odločitve. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo nasprotni tožbeni zahtevek zavrnjen, podredno pa razveljavitev sodbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja na nelogičnost odločitve. Meni, da zaradi ugoditve obema zahtevkoma obstaja nasprotje, zaradi katerega je sodba nesmiselna in neizvršljiva. Graja tudi ugotovljeno dejansko stanje, zlasti ugotovitev, da je zemljišče parc. št. 456/15 k.o. X v naravi cesta. Poudarja, da ima to zemljišče po katastrskih podatkih status dvorišča. Opozarja, da uredba, ki ureja gradnjo enostavnih objektov, ne predvideva ureditve odvodnjavanja in cestnih robnikov. Ureditev dvorišča uredba umešča med investicijska vzdrževalna dela. Opozarja, da šotori niso zgradba, zato zaradi odtekanja vode iz strehe šotorov na dvorišče in naprej na zemljišče tožene stranke ni mogoče uporabiti 87. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Opozarja na enako stanje nepremičnin ves čas toženčevega lastništva oz. lastništva njegove pravne prednice.

4Tožena stranka izpodbija odločitev o tožbenem zahtevku in stroškovni del odločitve. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen, podredno pa razveljavitev sodbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja na izpoved J. H., da na toženčevo zemljišče odteka voda iz streh dveh šotorov in na spremembo stanja v letu 2008, ko je tožeča stranka svoje zemljišče, ki je pred tem v določenem delu imelo zeleno površino, preplastila z asfaltom. Opozarja, da tožeča stranka pere avtomobile, tovorna vozila, čisti sode in da tudi odpadna voda odteka na toženčevo zemljišče. Izpoved gradbenega inšpektorja H. označuje za bolj verodostojno od izpovedi zakonite zastopnice tožeče stranke, ki pa je tudi potrdila sedanje zastajanje vode in torej odtekanje vode na toženčevo zemljišče. Meni, da sodišče vseh odločilnih dejstev ni ugotovilo. Graja uporabo 86. čl. SPZ in neuporabo določbe 87. čl. SPZ. Opozarja na protislovnost izreka in na nejasnost sodbe zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih. Meni, da se tožbeni zahtevek in zahtevek iz nasprotne tožbe izključujeta.

5Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, ki so ji v korist in predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Oba pritožnika utemeljeno opozarjata na kontradiktornost zaključkov sodišča prve stopnje. Odločitev o tožbenem zahtevku je utemeljena z ugotovitvijo, da je z toženec z nasutjem svojega zemljišča parc. št. 456/21 k.o. X spremenil dosedanji način odtekanja vode s tožničinega zemljišča in s tem protipravno vznemirjal tožečo stranko pri uporabi njene parcele parc. št. 456/15 k.o. X oz. odtekanju vode s te parcele (stran 5). S to argumentacijo sodišče prve stopnje odtekanja meteorne vode iz zemljišča tožeče stranke na toženčevo zemljišče ne šteje za prepovedano emisijo. Utemeljenost zahtevka iz nasprotne tožbe pa argumentira z zaključkom, da je toženec zaradi odtekanja meteorne vode iz parc. št. 456/15 k.o. X na parc. št. 456/21 k.o. X protipravno vznemirjan pri uporabi njegove nepremičnine parc. št. 456/21 k.o. X (stran 7). Navedena zaključka si nasprotujeta, zato sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. dostavka 339. čl. ZPP, ki je ni mogoče odpraviti, zato je sodba razveljavljena (354. čl. ZPP).

8Pritrditi pa je tudi pritožbenim očitkom, da sodišče pravno odločilnih dejstev ni ugotovilo. Izpovedi strank in prič je sicer povzelo, ni pa se opredelilo, katera dejstva na osnovi teh izpovedb in listinskih dokazov šteje za dokazana. Obstaja neskladje med izpovedjo zakonite zastopnice tožeče stranke, ki govori o opremljenosti poslovne stavbe z odtoki, in izpovedjo priče J. H., da se meteorna voda iz dveh, na šotorih nameščenih žlebov, izteka na asfaltirano dvorišče. V ponovljenem postopku je treba razčistiti, ali sta zakonita zastopnica in priča H. govorila o istih objektih oz. kateri objekti so locirani na parc. št. 456/15 k.o. X, ali severno od nje – šotori, ali z urejenimi odtoki opremljena poslovna stavba. Po toženi stranki zatrjevanega dejstva, da na toženčevo zemljišče odteka tudi voda pri pranju vozil, sodišče ni ugotavljalo. Za odločitev pomembno dejstvo namreč je: od kod izvirajo meteorne vode, ki se s parc. št. 456/15 k.o. X odtekajo (so se odtekale) na parc. št. 456/21 k.o. X; ali gre le za padavinske vode iz 15,3 m širokega pasu med poslovno stavbo (šotorom) in toženčevo parcelo, ali tudi za meteorne vode iz strehe poslovne stavbe (šotorov) in odpadne vode pri pranju vozil. Iz teh ugotovitev bo mogoče sklepati, za kakšno količino vode gre in razčistiti med strankama sporni trditvi: da gre le za naravno prelivanje padavinske vode (1) (trditev tožeče stranke), da gre za večjo količino meteorne in odpadne vode, katere odtekanje na sosednje zemljišče bi tožeča stranka morala preprečiti (87. čl. SPZ). Skratka, ali pri odvajanju vode iz zemljišča tožeče stranke na zemljišče tožene stranke gre za emisijo ali ne (73. čl. SPZ). Če bo ugotovljeno, da gre za emisijo, je ta lahko nebistvena, torej taka, pred katero sosedsko pravo varstva ne predvideva (npr. zanemarljiva količina vode) oz. ni prepovedana (2) (75. čl. SPZ) ali za prepovedano emisijo, kateri se je toženec z nasutjem svojega zemljišča zakonito uprl. Javnopravna dopustnost gradnje je brez pomena za presojo utemeljenosti sosedskopravnega varstva (3). Za odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe je lahko pomembno, ali dvignjen nivo toženčevega zemljišča preprečuje odtekanje vode nanj, torej, ali do toženčevega protipravnega vznemirjanja sploh prihaja.

9V zvezi s postavljenimi zahtevki obeh strank velja opozoriti, da v primeru, ko narava imisije omogoča več načinov za njeno preprečitev, ni mogoče odrejati ukrepov, ki jih mora zaradi odprave vzrokov prepovedanih emisij lastnik na svoji nepremičnini izvesti (4). Tožencu mora biti dopuščena možnost izbire ustreznega ukrepa, kar mora tožnik pri oblikovanju zahtevka upoštevati.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) Odločba VSS II Ips 518/1994.

(2) Poseg postane protipraven, ko preseže tolerančni prag – odločba VSS II Ips 444/94.

(3) Odločba VSL I Cp 119/2000.

(4) Odločbe VSS II Ips 451/2009, II Ips 642/1994, II Ips 435/1999 in druge.