UPRS Sodba I U 1787/2021-7

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, Bpp 491/2021-6 z dne 26. 10. 2021 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in ugotovila, da je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zaradi česar šest mesecev od prejema izpodbijane odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica 14. 10. 2021 vložila prošnjo za dodelitev BPP za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije DT 71011-1349/2021. Tožena stranka se sklicuje na določilo 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), skladno s katerim se materialno stanje prosilca in njegove družine ugotavlja na podlagi prosilčeve pisne izjave o materialnem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Skladno s petim odstavkom 20. člena ZBPP v primeru, da je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju družine, organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Tožena stranka je v ugotovitvenem postopku po uradni dolžnosti opravila poizvedbe in ugotovila, da je tožnica 100 % lastnica poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. Tožnica v izjavi o premoženjskem stanju ni navedla, da je lastnica poslovnega deleža navedene gospodarske družbe. Z navedenimi ugotovitvami je tožena stranka tožnico tudi seznanila in ji o njih omogočila izjavo. Tožnica je v tej zvezi pojasnila, da je dejansko lastnica družbe A. d.o.o. Tožnica je s podpisom prošnje za dodelitev BPP izjavila, da ni lastnica poslovnega deleža v gospodarski družbi, kar je potrdila s tem, da je v prošnji to vprašanje označila z „ne“ ter pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavila, da so vsi podatki v njeni vlogi resnični, točni in popolni. Za nastop sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov po 20. členu ZBPP zadošča že ugotovitev, da v prošnji za dodelitev BPP navedeni podatki ne ustrezajo dejanskemu materialnemu stanju tožnice, pri čemer ni relevantno, ali je tožnica namenoma navajala neresnične podatke ali ne, saj ZBPP za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP in šestmesečno prepoved ponovnega vlaganja le-te določa zgolj objektivni pogoj, in sicer neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju, nikjer pa ne določa pogoja, da mora biti neresnično navajanje dejstev krivdnega značaja. Tožnica je imela možnost preveriti svoje navedbe, preden je podpisala prošnjo za dodelitev BPP, vendar zahtevane skrbnosti ni izkazala.

2Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja, da v svoji prošnji za dodelitev BPP pomotoma ni označila, da je lastnica drugega premoženja, je pa pozneje v svojem pisnem odgovoru toženi stranki z dne 22. 10. 2021 jasno napisala, da je lastnica in zastopnica gospodarske družbe A. d.o.o. Tožena stranka je o tožničini prošnji za dodelitev BPP odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki v času izdaje izpodbijane odločbe ni več veljal, saj je bil 20. člen ZBPP z novelo ZBPP-C, ki je pričela veljati 4. 4. 2015, v celoti spremenjen. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka tudi nepravilno navaja, da je tožnica „v izjavi iz prvega odstavka 20. člena ZBPP“ navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, saj sedaj veljavni prvi odstavek 20. člena ZBPP ne omenja več izjave prosilca. Poleg tega se sedaj veljavni šesti odstavek 20. člena ZBPP, ki določa sankcije za primer navajanja neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca, nanaša le na podatke iz drugega odstavka 20. člena ZBPP, torej podatke, ki so jih dolžni o svojem premoženjskem stanju dati prosilec in njegovi družinski člani. To pa so tisti podatki, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Na podlagi veljavnega 20. člena ZBPP mora materialni položaj tožnice ugotavljati strokovna služba za BPP iz obstoječih zbirk podatkov. Dolžnost tožene stranke je bila torej, da sama preveri podatke o poslovnih deležih tožnice v gospodarskih družbah, kar je tudi storila, saj je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeno, da je v ugotovitvenem postopku po uradni dolžnosti opravila poizvedbe in ugotovila, da je tožnica 100 % lastnica poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča) ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka kot podlago za svojo odločitev uporabila pravilno določbo materialnega predpisa, in sicer, ali se je pri odločanju o tožničini prošnji za dodelitev BPP oprla na pravilno besedilo 20. člena ZBPP.

6Skladno s prvim odstavkom 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Gre za načelo zakonitosti, v skladu s katerim se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin.¹ To pomeni, da je treba pri odločanju upravnega organa uporabiti materialni predpis, ki velja v času izdaje posamičnega upravnega akta. Tudi sodišče preizkuša pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta v času izdaje.

7Izpodbijana odločba je bila izdana 26. 10. 2021. Tedaj pa je bila v veljavi novela ZBPP-C. Veljavna določba 20. člena ZBPP v času izdaje izpodbijanega akta je med drugim določala, da materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Ne glede na prejšnji odstavek so osebe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona strokovni službi za BPP dolžne dati vse podatke iz prejšnjega odstavka, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine (drugi odstavek). Če strokovna služba za BPP ugotovi, da so podatki o materialnem položaju prosilca ali njegove družine, ki so jih na podlagi drugega odstavka tega člena dolžni dati prosilec in druge osebe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, neresnični, ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Hkrati z odločbo se prosilcu izreče tudi prepoved dodelitve BPP v nadaljnjih šestih mesecih (šesti odstavek).

8Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da tožena stranka o tožničini prošnji za dodelitev BPP ni odločila na podlagi v relevantnem obdobju veljavnega besedila 20. člena ZBPP, pač pa na podlagi besedila, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZBPP-C, to je pred 4. 4. 2015. Tožena stranka je v obravnavani zadevi torej odločila na podlagi neveljavne določbe predpisa.

9Po povedanem sodišče ugotavlja, da materialno pravo v obravnavani zadevi ni bilo pravilno uporabljeno, posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral naveden organ upravičenost tožnice do BPP presojati ob uporabi na dan izdaje izpodbijane odločbe (torej 26. 10. 2021) veljavnega ZBPP.² Pri ponovnem odločanju je naveden organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Nov upravni akt mora tožena stranka izdati v 30 dneh od dneva vročitve sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

10Sodišče je skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

11Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožeča stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in je tožečo stranko v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, stroški v višini 285,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

¹ Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009; enako sodbi Upravnega sodišča RS IV U 75/2015 z dne 14. 1. 2016 in I U 681/2019 z dne 16. 6. 2020.
² V ponovnem ali obnovljenem postopku mora upravni organ uporabiti materialni predpis, ki je veljal v času prvega odločanja. Glej J. Čebulj in drugi, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 101.