122. člen ZIL-1
(dodatne določbe zaradi kršitve patenta)
(1)Če je predmet kršitve patent, s katerim je zavarovan postopek za izdelavo nove snovi, se šteje, da je vsaka snov enake sestave ali enaka in izdelana po zavarovanem postopku, dokler se ne dokaže nasprotno. Dokazno breme nosi toženec oziroma domnevni kršilec, pri čemer je treba upoštevati njegov zakoniti interes za varovanje poslovne tajnosti.
(2)Če se tožba po 121. členu tega zakona nanaša na kršitev patenta ali objavljene evropske patentne prijave, s katero se zahteva varstvo v Republiki Sloveniji, sodišče prekine postopek, dokler Urad ne izda ugotovitvene odločbe po točki a) ali b) prvega odstavka 93. člena tega zakona oziroma do dneva vpisa evropskega patenta v register patentov pri Uradu.
(3)Če je predmet kršitve patent, za katerega še ni bila izdana ugotovitvena odločba po točki a) ali b) prvega odstavka 93. člena tega zakona, določi sodišče za čas uporabe izuma od podelitve patenta do izdaje ugotovitvene odločbe, kršilcu plačilo odškodnine, znižane glede na okoliščine.
(4)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja za objavljeno patentno prijavo, vloženo v tujini po drugem odstavku 3. člena tega zakona, za čas uporabe izuma od objave te prijave do podelitve patenta oziroma do dneva, ko je EPU objavil v Evropskem patentnem biltenu omembo podelitve evropskega patenta, če je bil evropski patent vpisan v register pri Uradu.
(1)Imetnik znamke ima pravico prepovedati uporabo znaka v obsegu, v katerem v času vložitve tožbe zaradi kršitve pravic iz znamke ne obstajajo razlogi iz drugega odstavka 110.c člena tega zakona za njeno razveljavitev zaradi neuporabe.
(2)Toženec lahko zahteva, da imetnik znamke, ki je zoper njega vložil tožbo zaradi kršitve pravic iz znamke, predloži dokaze, da je v obdobju zadnjih petih zaporednih let pred datumom vložitve tožbe svojo znamko, ki je razlog za tožbo, v skladu z 52.b členom tega zakona resno in dejansko uporabljal za blago ali storitve, za katere je registrirana, ali da obstajajo upravičeni razlogi za njeno neuporabo, pod pogojem, da je na datum vložitve tožbe zaradi kršitve pravic že poteklo pet let od datuma vpisa znamke v register.
(1)V postopku zaradi kršitve pravic iz znamke imetnik znamke nima pravice prepovedati uporabe kasnejše znamke, če se kasnejša znamka ne bi ugotovila za nično ob upoštevanju tretjega odstavka 52.c člena, 52.d člena ali drugega odstavka 52.e člena tega zakona ali v primeru znamke EU predpisov Evropske unije, ki urejajo registracijo znamke EU.
(2)Če imetnik znamke glede na prejšnji odstavek nima pravice prepovedati uporabe kasnejše znamke, imetnik kasnejše znamke nima pravice v postopku zaradi kršitve pravic prepovedati uporabe prejšnje znamke, čeprav prejšnje znamke ni mogoče več uveljavljati zoper kasnejšo znamko.
- VSL sklep I Cpg 257/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Za varstvo patentnih zahtevkov je pomembno, da sodišče ne nudi pravnega varstva domnevnemu kršilcu, ki bi po enakem postopku izdelal novo snov, in ne more ščititi položaja upnika kot imetnika patenta v tem smislu, da bi nihče, ki bi izdelal isto snov po drugem postopku, slednje ne bi smel uporabljati. Razlaga, da sicer v upnikovem patentu odsotnost vode ni izrecno navedena, se pa iz vseh ostalih delov teksta zahtevka razume, da gre za tipičen primer postopka suhe granulacije, je pravilna. Pravilnost materialnopravne odločitve prvostopenjskega sodišča potrjuje v okviru pravilne uporabe 2. odstavka 18. člena ZIL-1 opis patentnega zahtevka.
- VSL sklep I Cpg 635/2005Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Sodišče sme ugoditi le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1) nanaša na očitano kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki opredeljuje monopolni položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih. Sicer se ne prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1. odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker je obseg patentnega varstva določen z vsebino patentnih zahtevkov (2. odst. 18. čl. ZIL-1), je položaj upnika opredeljen z zahtevki iz spornih patentov. Ti pa opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi značilnostmi, to je določena tipa oglasnih klopi. Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh. Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika v razmerju do tretjih.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 19. 7. 2023 · trenutno
- 3. 3. 2006 – 18. 7. 2023
- 13. 9. 2004 – 2. 3. 2006
- 15. 1. 2003 – 12. 9. 2004
- 30. 11. 2001 – 14. 1. 2003
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 7. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 257/2009Višje sodišče v Ljubljani · 9. 7. 2009besedilo 2006–2023
Za varstvo patentnih zahtevkov je pomembno, da sodišče ne nudi pravnega varstva domnevnemu kršilcu, ki bi po enakem postopku izdelal novo snov, in ne more ščititi položaja upnika kot imetnika patenta v tem smislu, da bi nihče, ki bi izdelal isto snov po drugem postopku, slednje ne bi smel uporabljati. Razlaga, da sicer v upnikovem patentu odsotnost vode ni izrecno navedena, se pa iz vseh ostalih delov teksta zahtevka razume, da gre za tipičen primer postopka suhe granulacije, je pravilna. Pravilnost materialnopravne odločitve prvostopenjskega sodišča potrjuje v okviru pravilne uporabe 2. odstavka 18. člena ZIL-1 opis patentnega zahtevka.
- VSL sklep I Cpg 635/2005Višje sodišče v Ljubljani · 19. 8. 2005besedilo 2004–2006
Sodišče sme ugoditi le takšnemu prepovednemu zahtevku, ki se (1) nanaša na očitano kršitev in (2) ne presega okvira pravice, ki opredeljuje monopolni položaj imetnika pravice v razmerju do tretjih. Sicer se ne prepoveduje kršitev, ki je sankcionurana v (a) točki 1. odst. 121. čl. in (a) tč. 2. odst. 123. čl. ZIL-1. Ker je obseg patentnega varstva določen z vsebino patentnih zahtevkov (2. odst. 18. čl. ZIL-1), je položaj upnika opredeljen z zahtevki iz spornih patentov. Ti pa opredeljujejo klopi z določenimi tehničinimi značilnostmi, to je določena tipa oglasnih klopi. Sporna patenta se nanašata tako, upoštevaje razloženo, na določen tip oglasnih klopi, ne pa na dejavnost oglaševanja na oglasnih klopeh. Obravnavani predlog za začasno odredbo zato po presoji pritožbenega sodišča ne služi obrambi položaja, ki ga upniku dajeta sporna patenta, ker presega okvir spornih patentov, ki ob pogoju iz (a) in (b) tč. 1. odst. 93. čl. ZIL-1 opredeljujeta monopolni položaj upnika v razmerju do tretjih.