iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju · ZPIZ-1 · ne velja od 1. 1. 2013

455. člen ZPIZ-1

(Prenehanje veljavnosti)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 2. 2022Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Psp 15/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022

    Le pod pogojem, da bi tožnik v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, ali pa da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992 kot doba prebita v Sloveniji, bi pridobil pravico do starostne pokojnine. Tožnik pa ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pa pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2.

  • VSRS Sodba VIII Ips 89/2017Vrhovno sodišče RS · 2017

    Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ/92 prenehal veljati. Izjema so nekatere določbe, katerih uporaba je bila podaljšana do sprejetja ustreznih predpisov. Med njimi sta v 455. členu ZPIZ-1 navedena tudi prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92, ki določata pristojnost toženca za obravnavo zadeve. Njuna uporaba je bila za državljane Slovenije časovno vezana na sklenitev mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je pričel veljati 1. 11. 2010. Od njegove uveljavitve dalje ne predstavljata več pravne podlage za odločitev v primerih, ko so bili zavarovanci zavarovanih v dveh sistemih socialnih zavarovanj.

  • VDSS Sodba Psp 69/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017

    Tožnik bi pridobil pravico do starostne pokojnine le pod pogojem, da bi v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pa, da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992, kot doba prebita v Sloveniji. Tožnik ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe, prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 30. 5. 2012
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 2. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VDSS Sodba Psp 15/2022
    Višje delovno in socialno sodišče · 23. 2. 2022

    Le pod pogojem, da bi tožnik v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, ali pa da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992 kot doba prebita v Sloveniji, bi pridobil pravico do starostne pokojnine. Tožnik pa ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pa pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2.

  • VSRS Sodba VIII Ips 89/2017
    Vrhovno sodišče RS · 3. 10. 2017

    Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ/92 prenehal veljati. Izjema so nekatere določbe, katerih uporaba je bila podaljšana do sprejetja ustreznih predpisov. Med njimi sta v 455. členu ZPIZ-1 navedena tudi prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92, ki določata pristojnost toženca za obravnavo zadeve. Njuna uporaba je bila za državljane Slovenije časovno vezana na sklenitev mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je pričel veljati 1. 11. 2010. Od njegove uveljavitve dalje ne predstavljata več pravne podlage za odločitev v primerih, ko so bili zavarovanci zavarovanih v dveh sistemih socialnih zavarovanj.

  • VDSS Sodba Psp 69/2017
    Višje delovno in socialno sodišče · 16. 3. 2017

    Tožnik bi pridobil pravico do starostne pokojnine le pod pogojem, da bi v Sloveniji dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe ali pa, da bi pri zavodu izpolnil vsaj pogoj gostote, da bi se mu upoštevala pokojninska doba prebita v drugi republiki nekdanje SFRJ do 31. 3. 1992, kot doba prebita v Sloveniji. Tožnik ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe, prebite v Sloveniji v trajanju 15 let, prav tako pri zavodu ni izpolnjen pogoj gostote zavarovalne dobe, zaradi česar na podlagi sedaj veljavnih predpisov ne izpolnjuje nobenega od pogojev, določenih za priznanje pravice do starostne pokojnine v drugem odstavku 254. člena ZPIZ/92 v zvezi z 2. alinejo tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 ter četrtega odstavka 429. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

  • VDSS sodba Psp 95/2012
    Višje delovno in socialno sodišče · 22. 3. 2012

    Tožnik se je poškodoval v tujini, ko ni bil zavarovan pri toženi stranki (ZPIZS). Njegova invalidnost tako ni posledica poškodbe pri delu, kar pomeni, da bi tožnik - za priznanje pravic na podlagi invalidnosti - moral izpolnjevati pogoj gostote pokojninske dobe.

  • VSRS Sodba VIII Ips 285/2010
    Vrhovno sodišče RS · 9. 1. 2012

    Sodišče ni dolžno obširno razlagati oziroma obširno utemeljevati svoje odločitve, da ne prekine postopka in ne začne postopka pred Ustavnim sodiščem v skladu s 156. členom Ustave Republike Slovenije. Odločitev sodišča, da ne prekine postopka in začne postopka pred Ustavnim sodiščem, tudi sama po sebi ne krši ustavnih pravic strank v postopku, saj s tem ni onemogočeno, da takšen postopek sprožijo same.