iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju · ZPIZ-1 · ne velja od 1. 1. 2013

27. člen ZPIZ-1

(Invalidsko zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost)

Sodna praksa: 7 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 12. 2017Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep II Cp 2212/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017

    Izvedenka je bila v času opravljanja dela za sodišče pokojninsko in invalidsko zavarovana na drugi podlagi, kot delavka v delovnem razmerju. Glede na določbo 18. člena ZPIZ-2 sodišče od odmerjene nagrade izvedenki za opravljeno izvedensko delo v bruto znesku ne obračuna prispevkov za PIZ in za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po ZZVZZ.

  • VSRS sodba VIII Ips 129/2015Vrhovno sodišče RS · 2016

    Poškodb pri delu oziroma poklicnih bolezni v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, za katere poškodovanec ni zavarovan pri nosilcu oziroma izvajalcu obveznega zavarovanja temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, ni mogoče šteti za takšne.

  • VDSS sodba in sklep Pdp 1494/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2015

    Znižanja starostne meje ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V skladi z zakonsko ureditvijo je od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Presoja, ali je delavec, kateremu ima delodajalec namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, varovan pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1, mora temeljiti na z vidika delodajalca objektivnih okoliščinah. Delodajalec lahko le na podlagi objektivnih okoliščin, ki jih je mogoče ugotoviti že v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, z gotovostjo ugotovi, ali ima delavec varstvo pred odpovedjo ali ne. Uveljavljanje znižanja zakonske meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odp

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 30. 5. 2012
Povezano: sklici 4Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

7 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 12. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–7 od 7
  • VSL Sklep II Cp 2212/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 1. 12. 2017

    Izvedenka je bila v času opravljanja dela za sodišče pokojninsko in invalidsko zavarovana na drugi podlagi, kot delavka v delovnem razmerju. Glede na določbo 18. člena ZPIZ-2 sodišče od odmerjene nagrade izvedenki za opravljeno izvedensko delo v bruto znesku ne obračuna prispevkov za PIZ in za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po ZZVZZ.

  • VSRS sodba VIII Ips 129/2015
    Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2016

    Poškodb pri delu oziroma poklicnih bolezni v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, za katere poškodovanec ni zavarovan pri nosilcu oziroma izvajalcu obveznega zavarovanja temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, ni mogoče šteti za takšne.

  • VDSS sodba in sklep Pdp 1494/2014
    Višje delovno in socialno sodišče · 12. 3. 2015

    Znižanja starostne meje ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. V skladi z zakonsko ureditvijo je od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Presoja, ali je delavec, kateremu ima delodajalec namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, varovan pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1, mora temeljiti na z vidika delodajalca objektivnih okoliščinah. Delodajalec lahko le na podlagi objektivnih okoliščin, ki jih je mogoče ugotoviti že v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, z gotovostjo ugotovi, ali ima delavec varstvo pred odpovedjo ali ne. Uveljavljanje znižanja zakonske meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odp

  • UPRS sodba I U 1443/2011
    Upravno sodišče RS · 27. 11. 2012

    Glede na določbe sklenjenih pogodb o delu, delo sodelavcev (skrivnostnih kupcev) ne vsebuje elementov, značilnih za samostojno individualno intelektualno stvaritev, in s tem ne izpolnjuje pogojev, kot so za avtorsko delo predpisani v ZASP. Posledično je pravilna odločitev davčnih organov, da se izplačani honorarji obravnavajo kot prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oz. prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Drugostopenjski organ pa je dodatno in v korist tožnika preveril tudi, da pri spornem delu ne gre niti za avtorsko delo v smislu poustvarjanja.

  • VSL sklep I Cp 4108/2009
    Višje sodišče v Ljubljani · 11. 2. 2010

    Prispevek za PIZ ima podlago v 2. odstavku 27. člena ZPIZ-1 ter v točki VIII Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja.

  • VSK sklep Cpg 22/2008
    Višje sodišče v Kopru · 18. 9. 2008

    6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračunava za vsa izplačila prejemkov na podlagi avtorskih pogodb, s katerimi se plačuje delo sodnih izvedencev.

  • VSC sklep Cp 1320/2007
    Višje sodišče v Celju · 25. 1. 2008

    6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemnika iz drugega pravnega razmerja plačujejo izplačevalci.