27. člen ZUP

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali lahko sodišče v postopku sodnega varstva v postopkih mednarodne zaščite, ob upoštevanju novih dejstev in dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa (ex nunc presoja dejstev in pravnih vprašanj po tretjem odstavku 46. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite), vrne zadevo v ponovno odločanje Ministrstvu za notranje zadeve?

Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti.

ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. Ker ima prosilec za brezplačno pravno pomoč stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Kadar bi bila hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. V primeru steka pristojnosti po ZUP spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.

Prvostopenjska odločba je nezakonita, ker je bilo, poleg bistvenih kršitev 8. in 10. člena ZUP, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju drugega odstavka 28. člena ZEN zaradi nepravilnega zastopanja tožnice v upravnem postopku, kršeno načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP, skladno s katerim organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

Izredno pravno sredstvo – obnova je namenjena zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti izdane odločbe, glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje. Namen obnove postopka je, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na katerem je zasnovana prejšnja odločba in da se na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja odloči v isti upravni zadevi, v kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo. Tožena stranka bi morala zgolj omogočiti sodelovanje tožnika kot stranskega udeleženca pri dejanjih postopka, ki jih izvaja v postopku vpisa sama kot organ, po vložitvi predloga.

Za določitev pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (sodna ali upravna pristojnost) je bistvena ugotovitev pravnega temelja, ki je bil podlaga za prehod premoženja v državno last, in ne pravna podlaga, ki jo je stranka navedla v zahtevi.

Ker organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ni ustrezno obrazložil, njegove odločbe ni mogoče preizkusiti.

Inšpekcijski postopek se s samo prijavo sploh še ne začne. Prijavitelj na nek način lahko sodeluje v postopku z zahtevo inšpektorjem, da se ga obvešča o sprejetih ukrepih, vendar je to povsem odvisno od njegove volje oziroma zahteve. V kolikor take zahteve ne poda, pa prijavitelja kot vir prijave brez dvoma ščiti 2. odstavek 16. člena ZIN.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.