26. člen ZUP

Odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč je upravno in ne sodno odločanje. Predlog za odločitev v sporu o pristojnosti v zvezi s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči se tako nanaša na spor o pristojnosti med predsednikoma Okrožnega sodišča v Novem mestu in Upravnega sodišča kot posebnima upravnima organoma, ki sta nosilca javnega pooblastila, določenega v ZBPP, za odločanje v upravnih zadevah o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V sporih o pristojnosti med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona, pa v skladu s 3. točko prvega odstavka 26. člena ZUP odloča Vlada RS. V tej zadevi torej ne gre za primer spora o pristojnosti med sodiščema, o katerem bi lahko Vrhovno sodišče odločilo z uporabo procesnega zakona, ki ga je dolžno uporabiti pri izvrševanju funkcije sojenja.

Za določitev pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (sodna ali upravna pristojnost) je bistvena ugotovitev pravnega temelja, ki je bil podlaga za prehod premoženja v državno last, in ne pravna podlaga, ki jo je stranka navedla v zahtevi.

Na podlagi 2. odstavka 18. člena ZPP (1. odst. 16. člena ZUS) se mora sodišče, ki med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu (med dvema predstojnikoma okrožnih sodišč, ki sta se izrekla za krajevno nepristojna za odločanje o BPP), ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ (v konkretnem primeru Vlada RS - 3. točka 1. odstavka 26. člena ZUP), izreči za nepristojno in zavreči vlogo.

Ni podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje, če organ prve stopnje ni izdal nove odločbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.

Tožba po 3. odstavku 26. člena zakona o upravnih sporih je utemeljena tudi, če organ druge stopnje po vloženi pritožbi zaradi molka organa prve stopnje od tega sicer zahteva poročilo, zakaj ni odločbe pravočasno izdal, ne ukrepa pa dalje po določbah 246. člena zakona o splošnem upravnem postopku.