245. člen ZUP

Sodišče se ne strinja s tožnico, da je toženka ravnala v nasprotju z določbo 242. člena ZUP izdajala nadomestne sklepe na nadomestne sklepe in postopala mimo vseh rokov, zato očitke o bistvenih kršitvah določb postopka ne vidi. Netočne so tudi tožbene navedbe, da izpodbijani sklep ni nadomestna odločba po 242. členu ZUP iz razloga, da je dejansko nespremenjena, saj se glavnica celo zviša in da pri tem ni mogoče ugotoviti izvršilnega naslova.

Ker razmerje med strankama glede objektov za oglaševanje ni ustrezno pogodbeno urejeno, kar je v nasprotju s pogoji izdanega soglasja, je organ pravilno zaključil, da so za izrek ukrepa v skladu s 6. točko prvega odstavka 118. člena ZCes-1 podani vsi pogoji.

Tožnica je pravočasno predložila potrdilo o udeležbi na prvenstvu v pomnjenju, to pa je dokazilo, ki ga tožnica predhodno (v prejšnjem študijskem letu) še ni uveljavljala za namen pridobitve Zoisove štipendije iz naslova izjemnih dosežkov. Organ, ki je izdal odločbo, bi moral zato, upoštevajoč 1. odst. 243. čl. ZUP, ob prejemu tožničine pritožbe dopolniti postopek in v primeru, da dokazila o udeležbi na prvenstvu Velike Britanije v pomnjenju dejansko ni imel v spisu, tožnico skladno z 2. odst. 140. čl. ZUP pozvati, da za svoje navedbe predloži dokaze. Navedeno je bilo še toliko bolj potrebno zato, ker obrazec vloge v spornem obdobju ni dopuščal niti specifikacije dejstev, na podlagi katerih se uveljavljajo izjemni dosežki, niti specifikacije dokazov. Ker tožena stranka ni ravnala na naveden način, temveč je tožničino pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ne da bi predhodno dopolnila postopek in popolno ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je njena odločitev nezakonita.

Prvostopenjski organ pritožbe, vložene zoper sklep z dne 29. 9. 2010, ni odstopil v reševanje pritožbenemu organu, ampak je o zadevi odločil sam ter omenjeni sklep nadomestil z novim sklepom z dne 17. 6. 2011. Zadeva je v fazi reševanja pritožbe zoper ta sklep pri toženi stranki. To pomeni, da je treba pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 17. 6. 2011 v delu, ki se nanaša na stroške, obravnavati kot novi molk organa in bi torej morala tožeča stranka (ponovno) izvesti postopek iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1. Ker tega ni storila, je bilo treba tožbo kot prezgodaj vloženo zavreči. Kadar je seznanjen s tem, da mu pritožba ni bila posredovana v reševanje v roku, določenem v 245. členu ZUP, mora drugostopenjski organ kot organ, ki je pristojen za reševanje pritožbe, v skladu s temeljnimi načeli ZUP (načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi oziroma ekonomičnosti postopka) prvostopenjski organ pozvati, naj mu predloži pritožbo oziroma sporoči opravičljive razloge, zakaj tega ne stori.

S tem ko je župan kot pritožbeni organ na podlagi vložene tožnikove pritožbe odpravil prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe in v nadaljevanju vsebinsko odločil o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja k projektnim rešitvam, je saniral nezakonito ravnanje prvostopenjskega organa, ki je v nasprotju z določbo 1. odstavka 233. člena ZUP in 2. odstavkom 67. člena ZLS kar sam odločil o pritožbi zoper svojo zavrnilno odločbo. S tem je nastopilo stanje, kot da zavrnilna pritožbena odločba na prvi stopnji ni bila izdana, kar pomeni, da ne posega v tožnikov pravni položaj.

Sodišče ugotavlja, da je izrek drugostopne odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. V njenem izreku namreč manjka odločitev o tožničini pritožbi, iz obrazložitve pa izhaja, da bo o zahtevku tožnice za denacionalizacijo nepremičnine moral organ prve stopnje ponovno odločati v skladu z napotili drugostopne odločbe.

Gre za obvezen ugotovitveni postopek v primeru, ko organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o stvari. Tako je razumeti postopanje prvostopnega organa, ko mu je tožnik s pritožbo dostavil tudi poslovno dokumentacijo. Vendar je dopolnjen postopek po svoji vsebini del posebnega ugotovitvenega postopka, za katerega pa veljajo enaka pravila kot za vsak drug ugotovitveni postopek (145. člen ZUP).

Dopolnilni postopek ima naravo ugotovitvenega postopka. Tožena stranka bi zato morala v okviru ugotovljenega dejanskega stanja v svojo odločbo zajeti tudi zapisnik o dodatnih ugotovitvah ter ga nato presoditi tako po uradni dolžnosti kot v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika.

Pravočasna prijava izločitvene pravice in pravočasno začet postopek za priznanje prerekane pravice le začasno preprečujeta stečajnemu upravitelju prodajo dela premoženja, na katerem se ta pravica uveljavlja (4. odstavek 149. člena ZPPSL) in ne pomenita, da je premoženje iz stečajne mase tudi že izločeno.

O odpisu prispevka za zdravstveno zavarovanje je pristojen odločati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZPD ni imel določb o odpisu prometnega davka, zato za odobritev odpisa prometnega davka ni pravne podlage. Za odpis davka od dohodka iz dejavnosti in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji.

Odločba tožene stranke je nezakonita, ker nima ustrezne obrazložitve. Kaj mora obrazložitev odločbe obsegati, je določeno v 2. odstavku 209. člena ZUP/86. Izpodbijana odločba pa nima take vsebine.

Cenitev z uporabo te metode je torej potrebna le za tiste finančne postavke, ki so v postopku ocenjene kot sporne in neverodostojne. Skladno s tem je davčno osnovo določil tudi organ prve stopnje, ki je na podlagi podatkov v primerjalnih podjetjih ocenil le tožnikove prihodke, ne pa tudi njegovih odhodkov, pri katerih je izhajal iz podatkov tožnikovega poslovanja, saj so podatki to omogočali. Ni pa tožena stranka, zlasti ob ugovoru tožnika, pojasnila uporabe izbrane metode cenitve, to je ali uporabljena metoda cenitve omogoča ugotovitev takšnega dejanskega stanja, ki najbolj ustreza realnim rezultatom poslovanja.

Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.

Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev in kriterijev za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za podelitev posojil je relevantno za odločitev o zadevi dejansko stanje na dan vložitve konkretne prošnje za razpis oziroma najpozneje zadnji dan roka za prijavo, določenega z razpisom.

V odločbi druge stopnje se morajo presoditi vse pritožbene navedbe; ugoditev pritožbi iz enega razloga ne odvezuje organa druge stopnje, da presodi tudi vse druge pritožbene navedbe.

Ugoditev pritožbi iz enega razloga ne odvezuje organa druge stopnje, da presodi tudi vse druge pritožbene navedbe.

V postopku denacionalizacije se vrača le premoženje, ki je bilo prejšnjim lastnikom podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, če so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji. Zato je treba v vsakem primeru ugotoviti, ali gre za podržavljenje v smislu ZDen, kar pa v tem primeru ni bilo popolno ugotovljeno.

Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.

Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.

Ker se tožena stranka ni opredelila do vseh ugovorov, pomembnih za odločitev v zadevi, je bistveno kršila določbe postopka v upravnem postopku.