VSL Sklep I Cpg 748/2020

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 6. 7. 2020.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil toženec, smiselno zaradi bistvenih kršitev postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje oprlo na nosilne razloge, da ne sprejema toženčevega stališča o utemeljeni zamudi roka za plačilo sodne takse, saj je toženec v tem postopki imenoval pooblaščenca, kateremu je bil nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek vročen 11. 6. 2020, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 37/2020 z dne 13. 3. 2020 pa 25. 5. 2020. Ugotovilo je, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravnomočno zavrnjen, omogočeno pa mu je bilo obročno plačilo sodne takse, pri čemer je zadnji obrok zapadel v plačilo 28. 5. 2020. Ker tožena stranka sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje 6. 8. 2020 izdalo sklep o umiku pritožbe.

5Pritožnik zgoraj navedeno izpodbija z navedbami, da se nahaja na prestajanju zaporne kazni in sklepa I Cpg 37/2020 ni prejel, oziroma ga je prejel šele 23. 10. 2020 na sodišču. Prejel naj ga ne bi niti njegov pooblaščenec, s katerim je bil nazadnje v stiku oktobra 2018. Glede na to, da je vse vloge in pritožbe napisal sam, šteje, da ga pooblaščenec ne zastopa več, posledično pa bi sodišče moralo vse vloge pošiljati njemu osebno.

6Višje sodišče pritožbenim razlogom ne pritrjuje. Ni dvoma, da ima toženec v tem postopku pooblaščenca, saj je 6. 11. 2018 za zastopanje pooblastil odvetnika. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP drugače določeno (1. odstavek 137. člena ZPP). Toženec pooblastila pooblaščencu nikoli ni preklical, prav tako ga ni odpovedal pooblaščenec. Tega pritožnik v pritožbi niti ne zatrjuje. Zgolj zato, ker je pritožnik v postopku (tudi) osebno vlagal vloge in pritožbe, pooblastilno razmerje med njim in odvetnikom ni prenehalo. Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem namreč ne preneha zgolj s prenehanjem njune komunikacije oziroma osebnim vlaganjem vlog, pač pa s preklicem pooblastila (1. odstavek 99. člena ZPP). Pooblastilo tudi ni bilo omejeno, zato je bila pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, vključno s sprejemanjem sodnih pisanj. To pa pomeni, da za odločitev ne more biti relevantno, kdaj (če sploh) je pooblaščenec toženca seznanil s plačilno oziroma taksno obveznostjo. Kot pravilni se zato izkažejo zaključki sodišča prve stopnje, da tožena stranka roka za plačilo sodne takse ni zamudila iz utemeljenega razloga, zaradi česar predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

7Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).