35. člen ZPP

Višje sodišče v Mariboru ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, ki ga je izdal svetovalec v pravosodju.

Izpodbijana sklepa je izdala strokovna sodelavka sodišča prve stopnje na podlagi drugega odstavka 270. člena ZPP. Zoper odločbo, ki jo izda strokovni sodelavec, je dovoljeno pravno sredstvo (v konkretnem primeru gre za možnost vložitve ugovora kot pravnega sredstva, ne pa pritožbe, kot je napačno navedeno v pravnem pouku izpodbijanih sklepov), o katerem odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena ZS). Ta določba je specialnejša v razmerju s 35. členom ZPP.

V skladu s 53.a členom v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena Zakona o sodiščih je zoper odločitev, ki jo izda strokovni sodelavec (sedaj pravosodni svetovalec), dovoljeno pravno sredstvo, o katerem odloči sodnik istega sodišča.

V civilnem pravdnem postopku poznamo le dve redni stopnji sojenja. Kot je večkrat izrazilo stališče tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS) ne zagotavlja pravice od pritožbe v več kot dvostopenjskem postopku. Zato je zoper odločbo sodišča druge stopnje dopustna pritožba le, kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.

Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima torej stranka možnost pravnega sredstva, o katerem odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Pri tem institutu velja načelo, da nepoznavanje prava oziroma zmotno tolmačenje zakonskih določil škodi. To pa pomeni, da napačno štetje roka za vložitev pritožbe ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke.

Stvarna pristojnost.

Postopek sta po krivdi povzročili predlagateljici, ki se nista strinjali z mirno in dokončno urejeno mejo v upravnem postopku. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mogoče sodni postopek za ureditev meje predlagati tudi v primeru, če je meja v katastrskem postopku že urejena, zaradi česar ni mogoče govoriti o krivdi, kar da ne vpliva na odločitev o stroških, velja za stroške vsake stranke (tiste iz prvega odstavka 35. člena ZNP). Za skupne stroške pa 139. člena ZNP izrecno določa, da lahko sodišče o njih odloči tudi upoštevajoč krivdo posameznega udeleženca za nastanek spora o meji.

Sodišče sme primernost staršev za vzgojo in varstvo na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe presojati šele, če je predlagatelj verjetno izkazal, da je začasna odredba o vzgoji in varstvu potrebna zaradi konkretne ogroženosti koristi otroka, odločitve pa ni mogoče odložiti do popolne razjasnitve stvari po celovito izvedenem dokaznem postopku ob koncu postopka. Z izdano začasno odredbo je sodišče vzpostavilo položaj, v katerem bo lahko otrok do končne odločitve v zadevi ohranil povezanost z vsakim od staršev, hkrati pa bodo z natančno določitvijo stikov preprečene konfliktne situacije, ki bi ogrožajoče vplivale na otroka, kakršne so se ob prej nejasno določenih stikih že pojavljale. Pritožbeno sodišče dodaja, da bosta morala starša izkazati razumsko sposobnost pri izvrševanju navedene začasne odredbe in da bo njuna zmožnost prilagajanja koristim otroka nedvomno vplivala na vprašanje končne odločitve v tej pravdni zadevi.

Zakonski pojem "namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev" je treba razumeti tako, da ni upošteven le tisti prostorski izvedbeni akt, ki je neposredna podlaga za razlastitev in s katerim se izkazuje javna korist za razlastitev, ampak so pomembni tudi morebitni drugi, prej sprejeti akti, na podlagi katerih so zemljišča pridobila status stavbnih zemljišč, vendar, in to je bistveno, ravno zaradi nameravane gradnje infrastrukture. Drugače povedano: statusa stavbnega zemljišča pred aktom, ki je bil neposredna podlaga za razlastitev, niso imela izvorno, ampak so ga pridobila ravno zaradi nameravane gradnje in razlastitve. Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da sta revidentki upravičeni do prav take odškodnine. Upravičeni sta, kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo v nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1).

O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks lahko odloča strokovni sodelavec (12. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 270. člena ZPP). Zoper odločitev, ki jo izda strokovni sodelavec, je sicer dovoljeno pravno sredstvo, vendar o njem odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena ZS). Gre za specialnejšo določbo v razmerju do 35. člena ZPP, ki določa, da so za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč pristojna višja sodišča.

Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.

Po mnenju pritožbenega sodišča je pravno sredstvo zoper sklep strokovnega sodelavca ugovor, ker o njem odloči sodnik sodišča prve stopnje (podobno kot je po prvem odstavku 435. člena ZPP dopusten ugovor zoper plačilni nalog, ki ga po prvem odstavku 433. člena ZPP izda strokovni sodelavec, ali kot je zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni pomočnik, po prvem odstavku 157. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1c dovoljen ugovor, o katerem po 2. točki drugega odstavka 127. člena ZZK-1c odloča zemljiškoknjižni sodnik, ipd.), kar ustreza tudi določbi 35. člena ZPP, da o pritožbi zoper odločitev okrajnega ali okrožnega sodišča odloča višje sodišče.

V obravnavanem primeru gre za odločanje v zadevi plačila sodne takse v pravdni zadevi, kjer je izpodbijana akta izdalo Okrožno sodišče v svojstvu prvostopenjskega sodišča, ki je odločalo v pravdni zadevi. Izpodbijana akta sta bila torej izdana v zvezi s pravdnim postopkom, kjer upravno sodišče ni instančni organ okrožnemu sodišču.

Vrhovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o pritožbi upnice zoper sklep o zavrnitvi zahteve za potrditev pravnomočnega plačilnega naloga kot evropskega naloga za izvršbo po Uredbi 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

Toženec ni dokazoval večjega deleža na skupnem premoženju, kajti ves čas je trdil, da gre za njegovo posebno premoženje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da odloči o njegovem večjem deležu.

Vrednosti kapitaliziranega obrestnega zahtevka pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v reviziji ni mogoče upoštevati, saj ta zahtevek do konca glavne obravnave na prvi stopnji ni bil uveljavljan kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti uveljavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se namreč šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne zgubi niti takrat, ko je v tožbi uveljavljan kot kapitaliziran obrestni zahtevek.

Tožeča stranka z navedbo vrednosti spornega predmeta 50.000 SIT in tožena stranka z neuveljavljanjem ustreznega ugovora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP, si nista pravočasno zagotovili pravice do revizije.

Po drugem odstavku 44. člena ZPP je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Enako je v času vložitve tožbe določal drugi odstavek 40. člena ZPP 1977. Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta, tožena stranka pa ni pravočasno zahtevala, da to vrednost določi sodišče. S tem si nobena stranka v tem pravdnem postopku ni zagotovila pravice do revizije.

Upoštevati je mogoče, kot izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe (drugi odstavek 367. člena ZPP), samo vrednost spornega predmeta, ki je bila opredeljena v skladu z veljavno procesno zakonodajo, torej vrednost spornega predmeta, navedeno v tožbi v znesku 1.000.000,00 SIT.