VSK sklep II Cp 662/2002

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika, s katerim je predlagal zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na deležu družbenika, to je družbe F. d.o.o. Odločitev je oprlo na določbo 240. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri se kot sredstvo zavarovanja smejo dovoliti samo zastavna pravica na nepremičnini, zastavna pravica na premičnini, zastavna pravica na podlagi sporazuma strank, predhodne odredbe in začasne odredbe. Po tej določbi ni predvidena prisilna ustanovitev zastavne pravice na deležu družbenika v družbi kot predlaga upnik. Proti zavrnilnemu sklepu je upnik vložil pritožbo, s katero očita sodišču zmotno uporabo materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da sicer sodišče prve stopnje pravilno povzema določbo 240. člena ZIZ, da pa odločitev ne bi smelo opreti le na to določbo, saj je v 239. členu ZIZ določeno, da se tudi v postopku zavarovanja uporabljajo druge določbe zakona, v 165. členu ZIZ pa je predvidena izvršba na delež družbenika. Upnik v tem trenutku nima interesa, da se opravi izvršba v celoti, ampak le rubež deleža družbenika v družbi in vpis zastavne pravice v sodni register, da si na ta način zavaruje svojo terjatev, ki jo ima nasproti dolžniku in to na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika in dolžniku še nadalje omogoči poslovanje oziroma delovnje oziroma ustvarjanje dobička in se mu s tem da možnost, da nastali dolg poplača. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) nima določb, ki bi omejevale ustanovitev prisilne zastavne pravice na deležu družbenika v družbi in je tudi iz tega stališča smiselno uporabiti zavarovanje na deležu družbenika v družbi. Iz teh razlogov predlaga spremembo, tako da se predlogu ugodi, izda sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravice na deležu družbenika v družbi in podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba je utemeljena. Zmotno je sklicevanje upnika na določbo 239. člena ZIZ. Na podlagi te določbe se v postopku zavarovanja uporabljajo določbe spošnega dela izvršbe, ni pa te določbe mogoče razlagati tako, da se v postopku zavarovanja uporabljajo tudi določbe iz posebnega dela izvršbe. Pritožbeno sodišče pa je moralo pritožbi upnika ugoditi, saj je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri odločanju o predlogu za zavarovanje ni upoštevalo določb Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS 18/96, 97/2001). Ta zakon v primeru davčnega dolga dolžnika z deležem družbenika v 82. členu daje upniku pravico, da zahteva zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika pri pristojnem sodišču. V primeru davčne obveznosti dolžnika izhaja torej pravica zahtevati zavarovanje z zastavno pravico tudi iz specialnega ZDavP, v katerem je kot sredstvo zavarovanja poleg zastavne pravice na nepremičnini predviden tudi delež družbenika. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo preizkusiti, ali so podane vse sestavine, ki jih mora imeti predlog za zavarovanje (člen 40 ZIZ v zvezi s členom 239 ZIZ), saj se v dosedanjem postopku, zaradi zavzetega stališča s tem še ni ukvarjalo, zatem naj o predlogu ponovno odloči.