VSC Sklep I Ip 271/2021

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izvršilni postopek po sklepu Okrajnega sodišča v Celju I 610/2018 z 4. 12. 2018 ustavilo (1. točka izreka) ter sklenilo, da upnik obdrži zastavno pravico za zavarovanje svoje terjatve tako, da zaznamba sklepa Okrajnega sodišča v Celju I 610/2018 z 4. 12. 2018 ostane vknjižena pri ½ dolžnikovih parc. št. 105/5, 105/10 k.o. 1070 (2. točka izreka).

2Zoper navedeno odločitev se upnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču očita, da je napačno ugotovilo, da do izteka 6 mesečnega roka upnica ni predlagala nove prodaje. V zvezi s tem opozarja, da je sodišče v predmetni zadevi dne 11. 9. 2020 že odredilo drugo javno dražbo ter zatrjuje, da je upnica s tem sklicem razumela, da je njena zahteva za novo javno dražbo jasno razumljena. Ko je dne 14. 9. 2020 sledil preklic te javne dražbe brez kakršnega koli poduka, zakaj je do preklica prišlo, je glede na prej navedeno predvidevala, da zadeva teče naprej. Glede na to, da je sodišče že odredilo drugo javno dražbo meni, da sedaj ne more trditi, da njene izvedbe ni predlagala.

3Pritožba je utemeljena.

4Če v primeru neuspešne prve javne dražbe upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od prvega naroka, ali če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na drugem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče ustavi izvršbo (drugi odstavek 194. člena ZIZ).

5Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje po neuspešni prvi javni dražbi, izvedeni dne 7. 7. 2020, že odredilo drugo javno dražbo z odredbo z dne 11. 9. 2020 (za dne 16. 10. 2020), ki jo je nato preklicalo dne 14. 9. 2020, brez da bi navedlo razlog za preklic. Ob ugotovljenem ter ob dejstvu, da gre v predmetnem postopku za izterjavo preživnine ter da je v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist¹, upnica utemeljeno zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje zavedlo oziroma je utemeljeno mislila, da sodišče prve stopnje šteje, da izvedbo druge javne dražbe želi. Ob prekluzivnosti 6 mesečnega roka za vložitev predloga za izvedbo druge javne dražbe², bi nasprotna razlaga namreč bila v nasprotju z otrokovo koristjo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da pogoji za ustavitev nepremičninske izvršbe po drugem odstavku 194. člena ZIZ niso podani.

6Utemeljeni pritožbi je bilo potrebno ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V novem postopku bo sodišče prve stopnje glede na svoje dosedanje postopanje moralo šteti, da je predlog za izvedbo druge javne dražbe s strani upnice podan.

¹ Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo (prvi odstavek 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah).
² Glej: VSM sklep I Ip 431/2013.