543. člen ZKP

Škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda, vendar pa v obravnavanem primeru tožniku ni bila priznana odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi teka kazenskega postopka, temveč zaradi neupravičenega pripora in neupravičene obsodbe. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se v civilnih postopkih ne odloča o javnopravnih obremenitvah izplačil, tudi zato, ker se s tem posega v pristojnost upravnih organov.

Na presojo, ali je v konkretnem primeru podana razžalitev časti in dobrega imena, ne vpliva dejstvo, da ima tožnica status uradne osebe. Vsak prikaz kazenskega postopka, ki še teče, v sredstvih javnega obveščanja, lahko prizadene čast in dobro ime obdolženca.

Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino na podlagi takšnega priznanja.

Ker je bil tožniku pripor odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temeljil na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, kasneje pa je bil tožnik oproščen obtožbe, njegovega ravnanja ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje iz tretjega odstavka 545. člena ZKP 1977. Moralno nedopustno obnašanje (kot na primer streljanje z orožjem z namenom ustrahovanja) samo po sebi ne odvzema pravice do odškodnine, lahko pa vpliva na sam obseg škode, kar je bilo ugotovljeno tudi v tej zadevi. Glede na vsebino dopisa tožene stranke z dne 21.06.1982 je bilo zastaranje tožnikove odškodninske terjatve zadržano od vložitve njegove zahteve z dne 29.03.1982 do pravnomočnega končanja obnovitvenega kazenskega postopka dne 23.02.1989.

Po prvem odstavku 35. člena ZPKri imajo upravičenci, ki so zoper obsodilno kazensko sodbo uveljavili revizijo (21. do 34. člen ZPKri), in z njo uspeli, pravico do povrnitve škode po določbah 538. do 546. člena ZKP, in ne le do odškodnine po ZSPOZ. Po tretjem odstavku 5. člena ZPKri so upravičenci po ZSPOZ osebe, ki so po tem zakonu pridobile status političnega zapornika, niso pa uveljavile navedenega pravnega sredstva.

S tem ko je sodišče v sporočilu, namenjenemu objavi v dveh dnevnih časopisih, zapisalo, da je bil kazenski postopek zoper obdolženega A.P. s sklepom preiskovalnega sodnika pravnomočno ustavljen, je navedlo tisto odločbo iz 1.tč. 1.odst. 542.čl. ZKP, iz katere v povezavi z navedbo, da je bil v zvezi s tem kazenskim postopkom obdolženi A.P. v priporu od 20. do 24.9.1991, izhaja, da je bila obdolžencu neutemeljeno vzeta prostost. Na ta način je sodišče ravnalo v skladu z določbo 1.odst. 543.čl. ZKP.

Odškodnina zaradi neutemeljenega odvzema prostosti se v sodni praksi praviloma določa kot enotna odškodnina za eno obliko škode. Toda v primeru dodatne škode, ki se kaže v duševnem trpljenju zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, se prisodi odškodnina tudi za to obliko škode.

O povrnitvi dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja se odloča v nepravdnem postopku, o zahtevku za povrnitev škode, ki je nastala zaradi neopravičene obsodbe (izgubljen dobiček), pa v pravdnem postopku.

145. člen ZIKS je glede na določbe ZOR o neupravičeni pridobitvi specialni predpis. ZIKS ureja vrnitev premoženja v naravi, če pa ta ni možna, vrnitev njegove vrednosti. Vrnitev v naravi je lahko popolna ali delna. Za delno vrnitev gre tudi tedaj, ko je vrnjena stvar poškodovana ali delno uničena. V takšnih primerih je potrebno kombinirati fizično (delno) vrnitev s plačilom vrednosti za preostali (uničeni ali poškodovani) del. Občina ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki ji je nastala zaradi neopravičene obsodbe (kolikor izpadla najemnina predstavlja izgubljeni dobiček). Povrnitev te škode ureja zakon o kazenskem postopku v XXXII. poglavju (541. do 549. člen ZKP). Zanjo bi bila, če bi bili izpolnjeni v navedenih členih ZKP določeni pogoji, odgovorna država in ne občina.