318. člen ZKP
Ko predsednik senata ugotovi, da so prišli na glavno obravnavo vsi, ki so bili povabljeni, ali ko senat sklene, da bo opravil glavno obravnavo brez nekoga od povabljenih ali da bo o teh vprašanjih odločil pozneje, pokliče predsednik senata obtoženca in zahteva od njega osebne podatke (227. člen), da se prepriča o njegovi istovetnosti.
- VSRS Sodba I Ips 56414/2013-516Vrhovno sodišče RS · 2015
Prepoznava obdolženca na glavni obravnavi se ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP. Že po pravni naravi glavne obravnave ne pride v poštev, da bi priče prepoznavale obtoženca v vrsti drugih oseb, ampak se priče izjavijo le o tem, ali je obtoženec oseba, ki je po njihovih zaznavah v določeni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, oziroma, ali je, če gre za očividce samega dejanja, ta oseba storilec. Gre torej le za del zaslišanja oziroma izpovedbe prič.
- VSRS Sodba I Ips 25248/2010-58Vrhovno sodišče RS · 2012
Po določbi drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza (doktrina sadežev zastrupljenega drevesa – fruit of the poisonous tree doctrine). Če sodišče opre sodbo na nedovoljen dokaz, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če pa je sodil sodnik, ki bi moral biti izločen, ker se je seznanil z nedovoljenim dokazom, pa je podana tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
- VSRS Sodba I Ips 5/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Prepoznave obtoženca na glavni obravnavi sodišče ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 12. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 56414/2013-516Vrhovno sodišče RS · 10. 12. 2015
Prepoznava obdolženca na glavni obravnavi se ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP. Že po pravni naravi glavne obravnave ne pride v poštev, da bi priče prepoznavale obtoženca v vrsti drugih oseb, ampak se priče izjavijo le o tem, ali je obtoženec oseba, ki je po njihovih zaznavah v določeni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, oziroma, ali je, če gre za očividce samega dejanja, ta oseba storilec. Gre torej le za del zaslišanja oziroma izpovedbe prič.
- VSRS Sodba I Ips 25248/2010-58Vrhovno sodišče RS · 8. 3. 2012
Po določbi drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza (doktrina sadežev zastrupljenega drevesa – fruit of the poisonous tree doctrine). Če sodišče opre sodbo na nedovoljen dokaz, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če pa je sodil sodnik, ki bi moral biti izločen, ker se je seznanil z nedovoljenim dokazom, pa je podana tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
- VSRS Sodba I Ips 5/2006Vrhovno sodišče RS · 21. 12. 2006
Prepoznave obtoženca na glavni obravnavi sodišče ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP.