316. člen ZKP

Sodnik, ki sodeluje v senatu, ki odloča o podaljšanju pripora, ni izločen kot predsednik ali član senata, ki o zadevi odloča na glavni obravnavi.

"Prečitajo se zapisniki o doslej izvedenih dokazih in se vpogledajo priloge". Zapis sam po sebi, kljub pomanjkljivosti, ne daje zanesljive podlage za sklepanje, da izvedenski mnenji nista bili prebrani.

Kršitev dokaznega pravila iz prvega odstavka 355. člena ZKP (da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi) ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Procesne ugovore zoper zapisnik mora obramba podati sproti oziroma najpozneje ob nadaljevanju končanega zapisnika, sicer velja domneva, da zapis v celoti odraža dogajanje na glavni obravnavi. Kaznivo dejanje vdora v računalniški sistem lahko stori kdorkoli in ne samo oseba, ki od zunaj vdre v računalnik, torej tudi oseba, ki program upravlja v okviru svojih delovnih dolžnosti.

Če pogoj iz 3. odstavka 124. člena KZ - identiteta norme - ni izpolnjen, ni podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke 1. odstavka 371. člena ZKP (stvarna nepristojnost sodišča), pač pa kršitev 3. točke 372. člena ZKP; ugotovitev, da obojestranska kaznivost ni podana, namreč predstavlja okoliščino, ki izključuje kazenski pregon, zaradi česar mora sodišče izreči zavrnilno sodbo (4. točka 357. člena ZKP). Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, kjer se uporabljajo določbe ZKP, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (XXX. poglavje, členi od 514 do 520 ZKP). Tako lahko sodišče ustrezne podatke, pomembne za presojo identitete norme, pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti pa tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Ni pa izključena možnost, da sodišče ustrezne podatke pridobi tudi na drug primeren način. V zapisniku o glavni obravnavi, v katerega sodišče vpiše, katere dokaze je izvedlo (2. odstavek 316. člena ZKP), mora med drugim konkretno navesti, kateri zapisnik in katera druga pisanja

Nadaljevano kaznivo dejanje, ki ga sestavljajo temeljne oblike določenega premoženjskega kaznivega dejanja, je dovoljeno v primeru, ko seštevek ugrabkov pomeni kvalifikatorno okoliščino, pravno opredeliti po strožji zakonski določbi, če je podan direktni naklep storilca glede skupne škode oziroma skupnega zneska prilastitve ali obarvani naklep pri oblikah premoženjskih kaznivih dejanj, za katera zakon zahteva, da je storilcu šlo za to, da si prilasti stvar take vrednosti. Kršitev načela iskanja resnice (1. odstavek 17. člena ZKP) sama po sebi ni podana, če ni istočasno povezana s kršitvijo tistih določb kazenskega postopka, preko katerih se to načelo uresničuje.

Zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi, lahko Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi le, če nastane tak dvom pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanimi zakonsko dovoljenimi kršitvami (1. odstavek 420. člena ZKP). Sodišče prve stopnje je s tem, ko obsojenca po spremembi obtožnega predloga ni vprašalo, ali je spremenjeno obtožbo razumel, in ga ni pozvalo, naj se o njej izjavi, kršilo 3. in 4. odstavek 316. člena ZKP-77. ZKP-77 (kakor tudi ZKP) sodišču ne nalaga vročitve pisnih izvedenskih mnenj obrambi in obtožbi. Sodišče mora strankam vročiti pisno odredbo, s katero odredi izvedenstvo (1. odstavek 242. člena ZKP-77; enako 1. odstavek 249. člena ZKP).

Če tožilec med glavno obravnavo razširi obtožbo za novo kaznivo dejanje, predsednik senata vpraša obtoženca, ali je razumel obtožbo in potem pozove obtoženca naj se izjavi o novi točki obtožbe in naj pove svoj zagovor.