252. člen ZKP

Pridržanje do iztreznitve je na podlagi sklepa policije zakonito trajalo dvanajst ur kot posledica ravnanj obdolženca ob njegovi odreditvi. Dejstvo, da se je status storilca prekrškov v vmesnem času - na podlagi novih ravnanj - prevesil v položaj osumljenca v predkazenskem postopku, na začetek štetja trajanja pripora nima vpliva. Za uporabo posnetkov telesnih kamer (t. i. "Bodycam") imajo policisti podlago za njihovo uporabo v 113. členu ZNPPol. V obravnavani zadevi so jih uporabili že za namene uvedenega prekrškovnega postopka - ki se je naknadno prevesil v (pred)kazenski postopek - njihova uporaba pa je bila obdolžencu od samega začetka znana, saj je bil o tem izrecno obveščen. Obdolženec je bil nato ob uvedbi predkazenskega postopka poučen tudi o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP. Zato je v tej fazi postopka mogoče zaključiti, da uporaba takšnih videoposnetkov ni očitno (na prvi pogled) nedovoljena. V zvezi z opravljenim telesnim pregledom obdolženca in odvzemom krvi je v sklopu te faze pomembno, da so policisti postopali v okviru nujnih preiskovalnih dejanj na podlagi drugega odstavka 164. člena ZKP v zvezi z določbami 249., 252., 253. in 266. člena ZK

Četudi obtoženec ključev ne bi izročil, je zanesljivo in z gotovostjo mogoče zaključiti, da bi policija nadaljevala s preverjanjem in preiskovanjem v začrtani smeri na podlagi samoprijave obtoženca (da je v stanovanju ubil svojo ženo), torej z vstopom v stanovanje, saj je bilo potrebno preveriti okoliščine, ki so kazale na smrt določene osebe in bi policisti nedvomno (tudi z uporabo sile) nujno vstopili v stanovanje in preverili te okoliščine. To pa tudi pomeni, da bi do istih dokazov, vključno z najdbo trupla, policisti neizogibno in po neodvisni poti prišli tudi, če obtoženi ključev ne bi izročil, in torej vzročna zveza med postopanjem policistov in v nadaljevanju pridobljenimi podatki in dokazi ni bila odločilna. S tem, ko sodišče prve stopnje obrambi ni dopustilo, da bi s pomočjo strokovnjaka vnesla dvom v dokaz z izvedenstvom med samim izvajanjem dokaza, saj ji je bila na glavni obravnavi dne 13. 2. 2023 v celoti onemogočena pomoč strokovnjaka pri izvedbi dokaza z izvedencem, je kršilo obtoženčevo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS. Ni dvoma, da je učinkovita pomoč strokovnjaka zagotovljena, ko se ta sprejme kot pomočnik obrambe in lahko "kot usta obrambe" sode

Res je sicer, da prvi odstavek 252. člena ZKP določa, da je treba pred pričetkom dokazovanja po izvedencu, izvedencu naročiti naj predmet skrbno pregleda, kakor to v pritožbi navaja zagovornica, vendar to zakonsko določilo velja predvsem za fazo preiskave. Iz določil 333. do 337. člena ZKP, ki veljajo za dokazovanje z izvedenci na glavni obravnavi, je razvidno, da izvedenec na glavni obravnavi poda svoj izvid in mnenje ustno. Le če je izvedenec pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, se mu lahko dovoli, da ga prebere. V tretjem odstavku 339. člena ZKP je tudi navedeno, da se lahko med glavno obravnavo predmeti, ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari, pokažejo obtožencu, po potrebi pa tudi izvedencu. Sodišče prve stopnje je v 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da je zavrnilo ta dokazni predlog, ker je bilo v zadevi že izdelano mnenje ISM (Inštituta za sodno medicino), ki ga je izdelal izvedenec za sodno medicino. Gre za vejo medicine, ki se med drugim ukvarja prav z mehanizmi nastanka poškodb in njihovo oceno in razlikovanjem ter njihovimi sodnomedicinskimi značilnostmi, medtem ko je delo travmatologa oskrba in zdra

Prav tako je zadostno konkretiziran goljufivi namen obdolžencev, ki je samostojni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja. Poseben namen obdolžencev (dolus coloratus), torej namen sebi ali drugemu pridobiti protipravno premoženjsko korist, je podan, kadar oseba, ki zasleduje določeno premoženjsko korist, za povečanje lastnega ali tujega premoženja nima pravne podlage in se tega tudi zaveda. Bistvo zavarovalniške goljufije je, da so inkriminirana le pripravljalna dejanja, ko je storilec v pravnem odnosu z zavarovalnico. Gre za fazo ravnanj pred izvršitvijo oziroma začetkom izvrševanja goljufije, pri čemer so kazniva tista, ki so alternativno našteta v drugem odstavku 211. člena KZ-1. Obdolženki se v konkretnem primeru očita, da je z namenom, da bi drugim pridobila protipravno premoženjsko korist, lažno prikazala škodni dogodek.

Po četrtem odstavku 252. člena ZKP lahko izvedenec predlaga, da se izvedejo dokazi ali priskrbijo podatki, vendar le tisti, ki so pomembni za izvid in mnenje. Predloga izvedenca torej ne gre enačiti z dokaznim predlogom, ki ga podajo stranke postopka. Tudi zavrnitev izvedenkinega predloga ne more predstavljati kršitve pravice do obrambe. Zoper oškodovanca obtožba ni bila vložena, zato njegova partnerka v postopku po vložitvi obtožnice ni bila več privilegirana priča v smislu 236. člena ZKP. Odločitev sodišča, da izloči uradni zaznamek z njeno izjavo, je bila zato nepotrebna. Izločitev listine, ki je ni bilo treba izločiti, zato ne more biti podlaga za izločitev sodnika po določbi 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP

Sodišče izpovedbe izvedencev presoja po načelu proste presoje dokazov. Pri tej presoji sodišče preizkusi, ali je izvedenec upošteval meje, določene v odredbi glede obsega izvedenstva in postavljenih vprašanj, nalog ter, ali ni mogoče posegel na področje pravne presoje, ali se izpovedba izvedenca giblje v mejah njegove strokovne specialnosti in, ali so dejstva, ki jih je izvedenec vzel kot izhodiščno podlago za svoje raziskave in zaključke, objektivno ugotovljena in, ali so podana tudi druga pomembna dejstva, ki jih ni upošteval. Pri dokazni oceni izvedenskega mnenja so odločilni predvsem logično racionalni kriteriji. Izvedenec je pomočnik sodišča glede okoliščin, za ugotavljanje ali presojo, katerih sámo nima ustreznega strokovnega znanja, zato sta izvid in mnenje izvedenca, kot pravilno v odgovoru na zahtevo navaja vrhovni državni tožilec, relevantna samo za presojo tistih okoliščin, glede katerih je bilo izvedenstvo nujno potrebno. Kontradiktorna ocena dokazov pa je pridržana sodišču in ne izvedencu. Izpovedbo izvedenca sestavljata njegov izvid (visum repertum) in mnenje (parere), pri čemer mora biti izvedensko delo, ki je strokovni elaborat, obrazloženo, saj ga v naspro

Odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Usoda zaseženega denarja je torej vezana na usodo (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je toženka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo). Predkazenski postopek zoper tožnika pa še ni končan, zato so razlogi višjega sodišča, da je v tem trenutku preuranjeno sklepati, da je tožniku z zasegom denarja kot protipravnim ravnanjem organov toženke nastala škoda, pravilni.

Po določbah ZKP zaseg predmetov lahko traja do konca kazenskega postopka. Pravdno sodišče ne sme presojati, ali je takšna ureditev v neskladju z ustavo ali ne, saj je za to pristojno Ustavno sodišče. Za odločitev o zadevi je bistveno le, da zaseg denarja ni bil protipraven (ker ima podlago v določbah ZKP), predkazenski postopek zoper tožnika pa sploh še ni končan, zato o protipravnosti ni mogoče govoriti.

Dejstvo, da je obsojenec izpolnil del obveznosti, ki mu je bila določena s prvostopenjsko sodbo, ne vpliva niti na višino premoženjske koristi kot enega od zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja, niti ne na zakonitost oziroma pravilnost obveznosti, ki so bile obsojencu izrečene v okviru pogojne obsodbe.

Nestrinjanje z načinom vodenja postopka (odločitev, da se obravnava ne snema) ter s procesnega vidika korektnimi odločitvami (prepoved postavljanja vprašanj, uporaba predvidenih disciplinskih ukrepov) ni razlog za dvom v nepristranskost sodnika. Osemdnevni rok za pripravo obrambe velja samo za prvo vabilo na glavno obravnavo, ne pa potem, ko se je glavna obravnava že začela in posamezni naroki kontinuirano sledijo eden drugemu. Začetek teka postopka na podlagi vložene zasebne tožbe za določen segment historičnega dogodka, v okviru katerega je bilo sicer storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, ne pomeni, da je državni tožilec suspendiran glede pregona celotne kriminalne količine.

Ko sodišče odredi izvedenstvo psihiatrične stroke, v odredbi ni dolžno poimensko navesti celotne zdravstvene dokumentacije, ki naj jo izvedenec pregleda, in kje se ta nahaja. Zadostuje naročilo izvedencu, da pregleda obdolženčevo zdravstveno dokumentacijo.

Če opis dejanja vključuje tudi ravnanje storilca, ki ni povzročilo posledic v smislu 1. odstavka 133. člena KZ, niso bile kršene te določbe, če je iz opisa vidno, da so bile predpisane posledice povzročene z enim od več opisanih ravnanj. Kadar je z več ravnanji povzročenih več različnih poškodb, je pogosto nemogoče povedati, katero od ravnanj je povzročilo katero od posledic. V takih primerih zadošča opis dejanj storilca in povzročene poškodbe v celoti. Ker je sodnik sodil na prvi stopnji pred odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.3.2002, opr. št.U-I-92/96, in pred uskladitvijo določb ZKP z določbami 1. odstavka 23. člena Ustave, ki je predpisala posebni izključitveni razlog za psihološko okuženega sodnika s prepovedanimi dokazi v 4.a točki 39. člena ZKP, je bil sodnik lahko izločen iz tega razloga le na podlagi 6. točke 39. člena ZKP. Stranke ne morejo zahtevati izločitve sodnika na prvi stopnji prvič šele v pritožbi. Določba o izločitvi nedovoljenih dokazov na podlagi 3. odstavka 83. člena ZKP ne vključuje ovadbe oškodovanca ali policije. Primerjava pomembnosti obsojenčeve pravice do svobode komunikacije in pravice oškodovanc

S tem ko sodišče povabi lečečega zdravnika in ga pred zaslišanjem pouči, da je oproščen dolžnosti pričanja in na kateri podlagi, ga razreši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. Na izpovedbo take priče, ki se odloči, da bo pričala, je mogoče opreti sodno odločbo in ne gre za dokaz, ki bi ga sodišče na podlagi 83. člena ZKP moralo izločiti iz spisa. S tem ko sodišče zdravnika postavi za izvedenca, je zanj s strani sodišča podana odveza varovanja poklicne skrivnosti. Odveza se nanaša tako na informacije, ki jih bo izvedenec pridobil v času po odreditvi izvedenstva, kot tudi na informacije, ki so mu bile že znane ali se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji, ki jo bo uporabil ob izdelavi izvedenskega mnenja. Kadar izvedenec v svojem mnenju povzame vsebino svojega pogovora z obdolžencem o kaznivem dejanju in ga ne shrani le v svojem arhivu, taka izjava procesnopravno nima dokazne vrednosti in ne pomeni nedovoljenega dokaza. O vsebini te izjave bi bil namreč lahko izvedenec ob spoštovanju garancij iz 5. točke 1. odstavka in 2. odstavka 236. člena ZKP zaslišan kot priča in bi lahko sodišče na tak dokaz oprlo sodno odločbo. Umor speče žrtve

Če storilec namenoma ustvari položaj, v katerem pod pretvezo silobrana ali kakšnega drugega razloga izključitve protipravnosti drugega poškoduje ali mu vzame življenje, gre za zlorabo pravice do silobrana. V takem primeru ostaja povzročitev prepovedane posledice protipravna. Ker je obramba na glavni obravnavi dokazne predloge ponovila in jih celo razširila, dejstvo, da preiskovalni sodnik od senata ni zahteval, naj odloči o dokaznih predlogih obrambe, s katerimi se ni strinjal, ni vplivalo na zakonitost sodbe. Sodišče ni izrecno obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje nekaterih prič. Zahteva za varstvo zakonitosti te kršitve ne uveljavlja kot bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP ampak kot kršitev pravic obrambe po 2. odstavku citiranega člena. Ker je Vrhovno sodišče vezano na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP, zagovornik pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni obrazložil, zakaj je neizvedba naštetih dokazov vplivala na zakonitost sodbe, kršitev ni podana.

Če je sodišče za izvedenca postavilo osebo, ki je predhodno opravila pogodbeno delo za oškodovanko, je to lahko izločitveni razlog po 6.tč. 39.čl. ZKP (v zvezi s 1.odst. 44.čl. ZKP) in ne po 2.odst. 251.čl. ZKP.

Sodni izvedenec prometne stroke si je sicer res ogledal kraj prometne nezgode, vendar pa ni šlo za ogled po 245. členu ZKP, torej za preiskovalno dejanje, zaradi česar ni bilo potrebno o ogledu obvestiti procesnih udeležencev, kot to določa 5. odstavek 178. člena ZKP.

1) S tem, ko v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da obsojenec okvare na vozilu ni odpravil, da je vozil pod vplivom alkohola ter da je glede na stanje cestišča in vozila vozil prehitro in neprevidno, pa zagovornik obsojenca uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu drugega odstavka 420. člena ZKP tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti. 2) Sodni izvedenec prometne stroke si je pred podajo izvedenskega mnenja sam ogledal kraj prometne nezgode, torej ni šlo za procesno dejanje oziroma preiskovalno dejanje, o katerem bi moralo sodišče obvestiti obsojenca, zagovornika, državnega tožilca in oškodovanca.