255. člen ZKP
(1)Če je izvedenstvo zaupano strokovnemu zavodu ali državnemu organu, ga organ, ki vodi postopek, opozori, da pri dajanju izvida in mnenja ne more sodelovati oseba iz 251. člena tega zakona in tudi ne nekdo, pri kateremu je podan kakšen razlog za izločitev od izvedenstva, ki je določen v tem zakonu, in na posledice, če bi dal kriv izvid in mnenje.
(2)Strokovnemu zavodu oziroma državnemu organu se da na razpolago gradivo, ki je potrebno za izvedensko delo; če je potrebno, pa se ravna po četrtem odstavku 252. člena tega zakona.
(3)Strokovni zavod oziroma državni organ pošlje sodišču pisni izvid in mnenje, ki ga podpišejo tisti, ki so opravili izvedensko delo.
(4)Stranke lahko zahtevajo od predstojnika strokovnega zavoda oziroma državnega organa, naj jim sporoči imena strokovnjakov, ki bodo opravili izvedensko delo.
(5)Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 252. člena tega zakona se ne uporabljajo, kadar je izvedensko delo zaupano strokovnemu zavodu ali državnemu organu. Organ, pred katerim teče postopek, lahko zahteva od strokovnega zavoda oziroma organa pojasnila glede danega izvida in mnenja.
- VSL Sodba II Kp 12489/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2019
ZKP loči situacijo, ko je izvedensko delo zaupano sodnemu izvedencu, ki je lahko le posameznik kot fizična oseba in situacijo, ko je tovrstna naloga zaupana strokovnemu zavodu. Vožnja (voznika začetnika) pod vplivom alkohola in vožnja brez pripetega varnostnega pasu, sicer nista zakonska znaka očitanega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, a vendar, v kolikor sodišče prekršek (vsebnost alkohola pri obtožencu) upošteva pri presoji subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja, je treba celotno plačano globo obtožencu všteti v izrečeno zaporno kazen. Namen določbe tretjega odstavka 56. člena KZ-1 je namreč v tem, da obtoženec ne sme biti dvakrat kaznovan zaradi istega dejanja.
- VSRS Sodba I Ips 71/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Ne gre za kršitev pravice do obrambe, ker obsojencu ni bila dana možnost, da je navzoč pri policijskem postopku izdelave oziroma dopolnitve strokovnega mnenja, saj je sodišče v zvezi s tem mnenjem odredilo izvedenstvo in dokaze tudi izvedlo na glavni obravnavi, torej je obsojenec imel možnost, da se z njimi seznani in jih preizkusi.
- VSRS Sodba I Ips 421/2006Vrhovno sodišče RS · 2007
Ne gre za nedovoljen dokaz, če je bil obsojenčev govor posnet na telefonsko tajnico po obvestilu klicočega obdolženca, da lahko po pisku pusti sporočilo. Tudi sicer obsojenec, ki je uporabil komunikacijsko tehniko za izrekanje groženj oškodovancu, ne more uspeti s sklicevanjem na to, da mu je s snemanjem kršena pravica do zasebnosti, zaradi česar naj bi bila avdiokaseta prav tako nedovoljen dokaz.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 9. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Kp 12489/2015Višje sodišče v Ljubljani · 12. 9. 2019
ZKP loči situacijo, ko je izvedensko delo zaupano sodnemu izvedencu, ki je lahko le posameznik kot fizična oseba in situacijo, ko je tovrstna naloga zaupana strokovnemu zavodu. Vožnja (voznika začetnika) pod vplivom alkohola in vožnja brez pripetega varnostnega pasu, sicer nista zakonska znaka očitanega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, a vendar, v kolikor sodišče prekršek (vsebnost alkohola pri obtožencu) upošteva pri presoji subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja, je treba celotno plačano globo obtožencu všteti v izrečeno zaporno kazen. Namen določbe tretjega odstavka 56. člena KZ-1 je namreč v tem, da obtoženec ne sme biti dvakrat kaznovan zaradi istega dejanja.
- VSRS Sodba I Ips 71/2009Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 2009
Ne gre za kršitev pravice do obrambe, ker obsojencu ni bila dana možnost, da je navzoč pri policijskem postopku izdelave oziroma dopolnitve strokovnega mnenja, saj je sodišče v zvezi s tem mnenjem odredilo izvedenstvo in dokaze tudi izvedlo na glavni obravnavi, torej je obsojenec imel možnost, da se z njimi seznani in jih preizkusi.
- VSRS Sodba I Ips 421/2006Vrhovno sodišče RS · 28. 6. 2007
Ne gre za nedovoljen dokaz, če je bil obsojenčev govor posnet na telefonsko tajnico po obvestilu klicočega obdolženca, da lahko po pisku pusti sporočilo. Tudi sicer obsojenec, ki je uporabil komunikacijsko tehniko za izrekanje groženj oškodovancu, ne more uspeti s sklicevanjem na to, da mu je s snemanjem kršena pravica do zasebnosti, zaradi česar naj bi bila avdiokaseta prav tako nedovoljen dokaz.
- VSM sodba Kp 329/2005Višje sodišče v Mariboru · 12. 6. 2006
Sodišča so v presoji, katere dokaze bodo izvedla in kako jih bodo ocenila, prosta (prvi odstavek 18. člena ZKP). Presoja ustreznosti in sprejemljivosti dveh različnih izvedenskih mnenj ni nobena izjema. To pomeni, da lahko sodišče posamezno izvedensko mnenje deloma ali v celoti sprejme ali pa ga zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ali dvomov, ki jih z novim zaslišanjem ni mogoče odpraviti, delno ali v celoti zavrne. Presojo, ki mora temeljiti na pravilih logičnega mišljenja in povprečni življenjski izkušnji, je sodišče, enako kot pri zavrnitvi dokaznega predloga dolžno ustrezno obrazložiti in to je na načelni ravni praktično vse, kar mora v tej zvezi storiti. Po uveljavitvi Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 63/94) je kaznivo dejanje nasilništva v njegovi temeljni obliki, v primerjavi z nekdanjim kaznivim dejanjem nasilniškega obnašanja iz prvega odstavka 222. člena Kazenskega zakona (Ur.l. SRS, št. 12/77 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) storjeno z izvršitvenim ravnanjem, ki že samo po sebi pomeni kaznivo dejanje (razen seveda delanja nasilja), vendar je bilo izvršeno
- VSRS Sodba I Ips 15/2003Vrhovno sodišče RS · 1. 9. 2005
O krivdi oseb, ki so bile udeležene pri storitvi kaznivega dejanja in so navedene v njegovem opisu, pa za to še niso bile sojene, je mogoče odločiti v drugem kazenskem postopku. Nestrinjanje z odmero in izbiro kazenske sankcije ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče o alternativnem predlogu za izredno omilitev kazni v okviru zahteve za varstvo zakonitosti ne more odločati. Ker za sklep senata, da se pisni izvid in mnenje strokovnega zavoda prebere, ni potrebno soglasje strank (7. odstavek 333. člena ZKP), obramba pa s svojimi pripombami in predlogi sodišča ni prepričala, da bi bilo neposredno zaslišanje izvedenca potrebno, sodišče z zavrnitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe.