2. člen ZLPP

Odgovor na vprašanje ali je pred uveljavitvijo SPZ zaradi pravil o pripadnosti (akcesornosti), po katerih je funkcionalno zemljišče "sledilo" zgradbi (12. člen ZTLR ter prvi odstavek 6. člena Zakona o pravicah na delih stavb), tožeča stranka že s tem, ko je v otvoritveno bilanco vključila (samo) zgradbe, pridobila pravico do lastninjenja funkcionalnega zemljišča, je po presoji Vrhovnega sodišča nikalen.

Dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid predpisov o lastninjenju.

Predlagatelj vpisa lastninske pravice v predmetnem postopku je društvo, zato zanj ni mogoče uporabiti določb ZLPP, temveč ZDru, ki je začel veljati 4. 11. 1995. Le-ta v svojem 37. členu določa, da se družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni, eden izmed takšnih posebnih zakonov pa je tudi ZLNDL, ki ga je potrebno uporabiti.

Pooblastila družbenega pravobranilca v smislu 8. člena ZDruP je treba razlagati v okviru pooblastil po določbah ZLPP. Ta je v 6.alinei pravega odstavka 2. člena izrecno izključil uporabo tega zakona za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka dalje, zato Družbeni pravobranilec v spornem primeru ni imel tožbenega upravičenja.

Glede na ureditev premoženjskega stanja in ugotovitve stečajne mase na podlagi dejansko obstoječih in ažuriranih podatkov je brezpredmetno, da bi naj v konkretni zadevi tožeča stranka vskladila lastninska razmerja, pravne posle in knjiženja, kot ji to nalaga spodbijana odločba tožene stranke. Izvedba te odločbe z opisanimi ukrepi za preprečitev je smiselna oziroma potrebna le v podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, do česar pa pri tožeči stranki ne bo prišlo, saj se po določilu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZLPP, ta zakon ne uporablja za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Res je, da novela ZLPP (Ur. list RS, št. 31/93) v drugem odstavku 50.a člena določa, da se ne glede na določilo 2. člena izvede postopek revizije tudi v podjetjih, ki so v stečajnem postopku (pri čemer pomeni po določilu prvega odstavka 48. člena ZLPP postopek revizije finančni, računski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja). To določbo je treba razumeti tako, da se revizija zato, da se ugotovijo eventuelne nezakonitosti in nepravilnosti pri poslovanju z družbenim premoženjem, vendar ne zaradi njihovega izkazovanja v

Revizijo po ZLPP opravlja Agencija v kontrolnem postopku. Ugotovljene nepravilnosti pa lahko sankcionira le s tistimi ukrepi, ki jih glede na naravo ugotovljenih nepravilnosti dovoljuje zakon, veljaven v času njihovega izreka. Če je pri pravnih osebah, ki opravljajo gospodarske javne službe, možnost lastninjenja (tudi) po ZLPP, Agencija lahko opravi pri njih revizijski postopek. Prenos kapitala (ali njegovega dela) na drugo podjetje brez nadomestila in tudi brez pravice upravljanja tega podjetja je bil po ZP možen samo v primerih iz 2. odst. 145.b člena ZP. Oškodovanja družbene lastnine po 48. členu ZLPP niso nekaj drugega kot oškodovanja družbene lastnine po 48.a členu ZLPP. Slednja so samo očitnejši del oškodovanj iz 48. člena ZLPP, za katerega je zakonodajalec, zaradi njihove odprave, pooblastil Agencijo, da ustrezno ukrepa. Presoja, ali je prišlo do zmanjšanja vrednosti družbenega kapitala ni odvisna od vprašanja, ali je prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala kot celote, ampak ali je prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala v subjektu, ki ga je brezplačno prenesel.

Določilo 2. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP o tem, da se ta zakon ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, velja le za oblike lastninjenja, katere je za gospodarske javne službe uredil posebni zakon in sicer Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS). Na upoštevanje tega predpisa napotuje 2.odst. 2. člena ZLPP, da se ZLPP uporablja tudi za gospodarske javne službe, če tako določi poseben zakon. Po določilu 2. odst. 69. člena ZGJS se obstoječa javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz 68. člena (dejavnosti javne službe) samo z nepretežnim delom družbenega kapitala - lastninijo po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij.

Ker ZLPP izrecno določa, da se ta zakon ne uporablja za banke in zavarovalnice, ni pogojev za uvedbo postopka za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka na vrnitev vrednostnih papirjev v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij.

S 5.12.1992 so sporne parcele prešle v last Republike Slovenije pod predpostavko, da so bili za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ni zakonske določbe, po kateri bi omenjeni učinek uveljavitve ZLPP prenehal zaradi pozneje začetega stečaja. 6. alineo 1. odst. 2. člena ZLPP je uporabiti na stanje, kakršno je takrat, ko postane sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen.

Merilo za to, ali je podjetje uvrščeno kot podjetje z družbenim kapitalom, je definirano v 3. odst. 3. čl. ZLPP. Kot družbeni kapital se šteje le anonimni družbeni kapital, ki ne pripada nobeni pravni ali fizični osebi. V primeru, da ustanovi družbeno podjetje, torej podjetje, ki nima znanega lastnika, podjetje v družbeni lastnini, se šteje to novo podjetje, ki ima za celotni trajni družbeni kapital znanega lastnika kot že preoblikovano podjetje. Za to novo podjetje ne pride v upoštev določba 3. čl. ZLPP.

Četudi se je začel stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika po uveljavitvi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne pomeni, da so po 5. členu ZLPP kmetijska zemljišča in gozdovi prešli v lastnino Republike Slovenije, kajti ta zakon se uporablja šele, ko podjetje začne z lastninskim preoblikovanjem. Če pa pride do stečajnega postopka tudi po uveljavitvi tega zakona, se ta ne uporablja, ker se podjetje v stečaju lastninsko ne preoblikuje.