22. člen ZLPP
Prenos navadnih delnic na sklade
Podjetje izda za družbeni kapital navadne delnice in z njimi prenese:
- 10% družbenega kapitala na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: Pokojninski sklad),
- 10% družbenega kapitala na Odškodninski sklad,
- 20% družbenega kapitala na Sklad z namenom nadaljne razdelitve pooblaščenim investicijskim družbam. Navadne delnice po tem členu:
- dajejo pravico do upravljanja, tako da vsaka delnica nosi en glas,
- dajejo sorazmerno pravico do dividende,
- se glasijo na ime,
- so prenosljive,
- imajo nominalno vrednost, ki je mnogokratnik števila 10,
- dajejo ob stečaju ali likvidaciji podjetja pravico do poplačila sorazmernega dela iz stečajne oziroma likvidacijske mase. V primeru, da se podjetje v roku, določenem v tem zakonu, proda v celoti po 26. ali 27. členu tega zakona, Sklad prenese 10% kupnine Pokojninskemu skladu in 10% kupnine Odškodninskemu skladu, 20% kupnine pa pooblaščenim investicijskim družbam. V primeru delne prodaje podjetja ali kombinacije načinov preoblikovanja morata podjetje oziroma Sklad prenesti navadne delnice oziroma kupnino na sklade v razmerjih iz prvega odstavka tega člena. Navadnih delnic iz drugega odstavka tega člena v roku treh let po uveljavitvi tega zakona ni mogoče prenesti oziroma prodati tuji pravni ali fizični osebi ter domači pravni osebi, ki je v večinski lasti tujih oseb, razen s soglasjem Agencije na podlagi strategije Republike Slovenije do tujih vlaganj.
- VSRS Sodba X Ips 638/2008Vrhovno sodišče RS · 2009
Pravnoorganizacijska oblika (delniška družba) ni edini element za presojo, ali je neka pravna oseba oseba javnega ali zasebnega prava. ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih bi bilo mogoče opredeliti tožečo stranko kot osebo javnega prava. Zato je treba uporabiti pravno teorijo. Po pravni teoriji so temeljni elementi pravnega režima, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: akt ustanovitve, narava funkcij oziroma delovanja, sredstva in financiranje ter uporaba javnega oziroma zasebnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih.
- VSM sodba I Cp 2048/2007Višje sodišče v Mariboru · 2008
Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.
- VSRS Sodba II Ips 601/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Sklep o privatizaciji, ki ga je sprejel upravni odbor sklada po 7. členu ZPPOLS, ni bil upravna odločba, temveč izraz (izjava) volje organa upravljanja lastnika pravne osebe, ki se privatizira, kako izvesti privatizacijo. Tožniki bi v primeru, če sklep upravnega odbora sklada ne bi upošteval zakona, v zakonu predviden obvezen način privatizacije izsilili s civilno tožbo (prvi odstavek 27. člena ZOR). Notranji odkup je obvezen način privatizacije le v primeru, če upravičenci iz 12. in 16. člena ZPPOLS v roku sprejmejo ponudbo sklada. Pogoj je, da sklad v sklepu o privatizaciji določi (ponudi) notranji odkup kot način privatizacije.
Povezano: sklici 10Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 5. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 638/2008Vrhovno sodišče RS · 20. 5. 2009
Pravnoorganizacijska oblika (delniška družba) ni edini element za presojo, ali je neka pravna oseba oseba javnega ali zasebnega prava. ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih bi bilo mogoče opredeliti tožečo stranko kot osebo javnega prava. Zato je treba uporabiti pravno teorijo. Po pravni teoriji so temeljni elementi pravnega režima, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: akt ustanovitve, narava funkcij oziroma delovanja, sredstva in financiranje ter uporaba javnega oziroma zasebnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih.
- VSM sodba I Cp 2048/2007Višje sodišče v Mariboru · 10. 9. 2008
Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.
- VSRS Sodba II Ips 601/2001Vrhovno sodišče RS · 24. 1. 2002
Sklep o privatizaciji, ki ga je sprejel upravni odbor sklada po 7. členu ZPPOLS, ni bil upravna odločba, temveč izraz (izjava) volje organa upravljanja lastnika pravne osebe, ki se privatizira, kako izvesti privatizacijo. Tožniki bi v primeru, če sklep upravnega odbora sklada ne bi upošteval zakona, v zakonu predviden obvezen način privatizacije izsilili s civilno tožbo (prvi odstavek 27. člena ZOR). Notranji odkup je obvezen način privatizacije le v primeru, če upravičenci iz 12. in 16. člena ZPPOLS v roku sprejmejo ponudbo sklada. Pogoj je, da sklad v sklepu o privatizaciji določi (ponudi) notranji odkup kot način privatizacije.